Številne uredbe EU, ki urejajo priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, predvidevajo izdajo potrdil o izvršljivosti v državah izdajateljicah, na primer Uredba 2201/2003/ES, Uredba 805/2004/ES, Uredba 1896/2006/ES, Uredba 861/2007/ES, Uredba 4/2009/ES, Uredba 1215/2012/EU ter Uredba 606/2013/EU. Pod pojmom država izdajateljica je mišljeno država članica EU, v kateri je bila izdana sodna odločba, potrjena ali sklenjena sodna poravnava oziroma formalno sestavljena ali registrirana javna listina. Predlagana sprememba drugega odstavka 42.a člena upošteva, da določbe aktov Evropske unije, ki predstavljajo podlago tej določbi, dejansko ne terjajo potrditve ali overitve verodostojnosti odločb oziroma aktov, ampak terjajo potrditev izvršljivosti, pri čemer je edini test, ki ga organ izvede pred potrditvijo izvršljivosti, test verodostojnosti oziroma avtentičnosti (pristnosti) odločbe ali drugega akta. Predlagana sprememba upošteva tudi, da se potrdilo dejansko ne izdaja za (tuje) sodne odločbe in (tuje) javne listine, ampak za akte institucij EU in nekaterih v okviru EU ustanovljenih organov.
V spremenjenem 42.b členu je zakonodajalec uredil pristojnost in postopek za priznanje in izvršitev tuje odločbe, poravnave ali javne listine po določbah pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v primerih, ko je pred dovolitvijo in opravo izvršbe na podlagi tuje odločbe, tuje poravnave oziroma tuje javne listine treba izvesti postopek priznanja in izvršitve (tj. eksekvaturo). Za postopek priznanja in izvršitve so stvarno pristojno okrožna sodišča.
V novem a42.b členu ZIZ je urejen delibacijski postopek priznanja in izvršitve po uredbah 1215/2012 in 606/2013, kjer podelitev eksekvature (tj. razglasitev izvršljivosti) sicer ni pogoj za dovolitev in opravo izvršbe na podlagi tujega izvršilnega naslova (tj. sodne odločbe, sodne poravnave ali tuje javne listine), vendar ima dolžnik oziroma zainteresirana stranka v državi izvršbe pravico vložiti predlog za zavrnitev priznanja, predlog za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja ali predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine.
Določba a42.b člena ZIZ se torej ne bo uporabljala:
- a) za postopke, kjer je pred dovolitvijo in opravo izvršbe treba izvesti postopek eksekvature (te primere ureja spremenjeni 42.b člen ZIZ),
- b) za postopke, kjer pred dovolitvijo in opravo izvršbe sicer ni treba izvesti postopka eksekvature, a v državi izvršbe tudi ni mogoče ugovarjati priznanju tuje sodne odločbe (npr. iz razloga kršitve javnega reda – ordre public),
- c) in niti za postopke po Uredbi 655/2014/EU, saj je to predmet urejanja posebnega poglavja ZIZ.
Aleksander Kumer