Blog

Intervju z Vinkom Klančarjem, Vodjo skupine preprečevanja zlorab in izterjav A1

prispevki
  • Kako dolgo sodelujete s podjetjem Prohit in na katerih segmentih sodelujete?

S podjetjem Prohit smo vzpostavili sodelovanje leta 2013 za celovito upravljanje terjatev v predsodnih in sodnih postopkih. V nadaljevanju smo sodelovanje razširili še na pravdne, insolvenčne in druge postopke, predvsem pa je bilo za nas dragoceno, da je Prohit prevzel od nas vse obstoječe spise, tudi v fizični obliki, jih pretvoril v digitalno obliko in omogočil elektronsko upravljanje teh terjatev. Ti primeri so bila za nas že skoraj izgubljeni, s pomočjo Prohita smo jih ponovno aktivirali.

  • Kako gledate vi, kot manager,  na outsourcing izterjave?

Dejstvo je, da znotraj podjetja ne moremo zagotoviti vseh potrebnih strokovnjakov za kvalitetno in strokovno izvedeno delo in hkrati biti še stroškovno učinkoviti. Zato se, gledano iz te perspektive, ne moremo primerjati s strokovnjaki, kot jih ima Prohit, kot specializirano podjetje, kjer se znanje kadra izpopolnjuje na dnevni ravni. Poleg tega jih njihov provizijski model, ki temelji izključno na realizaciji, zelo motivira zaposlene  in vzpodbuja k čim boljši učinkovitosti.

  • Kako bi na kratko ocenili sodelovanje s Prohitom?

Lahko rečem, da imamo odlično sodelovanje na zelo visoki ravni. V letošnjem letu pozdravljamo njihovo pozitivno gesto po izvajanju prilagojenih izobraževanj za njihove naročnike. Tovrstnega izobraževanja, ki ga je za nas izvajal njihov strokovnjak – pravnik Denis,  smo bili deležni letos tudi mi in s tem obogatili znanje naših zaposlenih.

  • Kakšne prednosti ima sodelovanje s Prohitom za vaše podjetje?

Za nas je zelo pomembna njihova odzivnost na sam potek dela, dodano vrednost nam predstavlja dejstvo, da se na njih lahko obrnemo s kakršnimikoli vprašanji, ki se nanašajo na področje upravljanja terjatev.

  • V čem se odražajo slabosti, v kolikor so prisotne?

V začetni fazi, ko delovni postopki niso bili tako avtomatizirani kot danes, je bilo več ročnega dela, pojavljale so se manjše napake in je tudi na naši strani zahtevalo več resursov. Danes je večina postopkov digitaliziranih, izmenjava podatkov poteka po varnih kanalih, zato je tudi odstopanj zelo malo.

  • Ali menite, da lahko konjukturna obdobja, ki so vedno prisotna, vplivajo na drugačne odločitve vodstva?

Predvsem imamo v mislih težnjo po internem upravljanju terjatev.

Res je, da se v konjukturnih časih plačilna disciplina nekoliko izboljša, tudi kultura dolžnikov se spreminja, toda v ospredju je vedno učinkovitost. To pa Prohit nedvomno zagotavlja. Zato ne razmišljamo, da bi ponovno vzpostavili interni sistem upravljanja, kar bi bilo neekonomično in nesmotrno.

  • Ali lahko priporočate tovrstna sodelovanja tistim, ki še vedno vztrajajo upravljati terjatve na interni ravni? Kaj bi bilo vaše glavno sporočilo njim?

Predvsem je pomembno spoznanje, kaj pomeni biti stroškovno učinkovit. Ko management prepozna dejstvo, da je outsourcing cenejša in učinkovitejša storitev kot “in house” storitev, je odločitev dokaj enostavna. Potrebno pa  je seveda tudi presoditi, katere storitve je smiselno outsourcati in katere je bolje obdržati v hiši.


Meni