Pogodba o franšizingu je inominaten kontrakt gospodarskega avtonomnega prava, kar pomeni, da ni urejena z normami obligacijskega prava. Gre torej za civilno pogodbo, ki jo sprejmeta stranki po splošnih načelih obligacijskega prava, na podlagi katerih lahko stranki prosto oblikujeta medsebojne obveznosti in pravice.

Teorija opredeljuje Pogodbo o franšizingu na naslednji način: S pogodbo o franšizingu dovoljuje dajalec franšize prejemniku franšize prodajati blago ali opravljati storitev ob uporabi dajalčevih konkurenčnih prednosti pod natančno določenimi pogoji in proti plačilu. Vendar prejemnik franšizinga nastopa nasproti tretjim osebam v svojem imenu in tudi za svoj račun, tudi če blago kupi od dajalca. Rizik prodaje blaga ali opravljanja storitev nosi prejemnik franšizinga. Če povzamemo, je Pogodba o franšizingu temelj za uporabo pravic ene stranke v zameno za plačilo druge stranke, ob čemer uporabnik pravic prevzema vsa tveganja nastopanja na trgu.

V praksi se pogodbene stranke v večini primerov zatečejo k uporabi pravil Evropskega kodeksa etike za franšizing, katerega je izoblikovala praksa. Omenjeni kodeks določa, da po Pogodbi o franšizingu franšizij uporablja franšizorjevo trgovsko ime in/ali trgovsko znamko, know-how, poslovno-tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice, ki izhajajo iz intelektualne lastnine. Franšizor mora vzdrževati trajen poslovni interes v poslovanju franšizija, ki ga izkazuje z nadzorom in pomočjo do posameznih franšizijev. Njegov nadzor se začne že na začetku poslovanja franšizija, in sicer z ocenitvijo ali bo pridobitelj sposoben poslovati samostojno in uspešno. Če pri svoji oceni naredi napako, ima le-ta pravne posledice: franšizor franšiziu do določene mere zagotavlja uspešnost poslovanja, kar pomeni, možnost tožbe franšizija, v primeru ne doseganja obljubljenih rezultatov. Prav tako pa dajalec odgovarja tudi drugim pridobiteljem franšiznega sistema, saj lahko napačna izbira člana povzroči moralno in materialno škodo celotni mreži. Škoda se povzroči predvsem, če novi dajalec ne dosega kvaliteta blaga in storitev, ki je značilna za celotno mrežo (pride do upada vrednosti znamke ter good willa).

Bistvene prednosti franšizinga vidim v lažji dostopnosti franšizija do kupcev. Ker gre pri Pogodbi o franšizingu za prenos že preizkušenega in izoblikovanega modela poslovanja, je začetne ovire upravljanja premagal že franšizor. Prav tako se s franšizno pogodbo prenese in zagotovi enotna pojavna oblika, kot nekega že preizkušenega poslovnega procesa na trgu. In s tem že pridobljeni trg oz. klientela ter prepoznavnost in kvaliteta v očeh potrošnikov o ponujenih storitvah in izdelkih.

Aleksander Kumer