Ob 10. obletnici delovanja Prohita, je Inštitut za družbeno odgovornost (IRDO), v svoji oktobrski številki revije IRDO MOZAIK, objavil Intervju z izvršno direktorico Angelco Ademovič, s katero se je pogovarjala direktorica IRDA, Anita Hrast in ga lahko v celoti preberete spodaj.

1. V letu 2022 ste praznovali 10. obletnico delovanja. Kako se je podjetje v tem času spreminjalo? Kaj ste se v tem času naučili?

 V letošnjem letu smo ob naši obletnici organizirali dva dogodka, enega spomladi za vse zaposlene, prijatelje in dobavitelje in drugega v mesecu oktobru za naše poslovne partnerje – naročnike. Želeli smo izkazati spoštovanje do enih in drugih, saj so ključni za naš obstoj. Po evforičnem razvoju v prvih letih delovanja smo v nadaljevanju začeli vedno več vlagati v izobraževanje zaposlenih, tako na strokovni ravni, predvsem pa na splošni. Spoznali smo, da je upravljanje z ljudmi najzahtevnejša naloga in na dolgi rok najdonosnejša investicija.

2. Ste vodilna agencija za upravljanje terjatev v Republiki Sloveniji. Kako se družbena odgovornost kaže na področju vašega delovanja?

 V podjetju se zavedamo, da je družbena odgovornost eden ključnih dejavnikov graditve uspešnega in sodobnega podjetja. Podjetje je odgovorno za svoje aktivnosti, ki vplivajo na ljudi, skupnosti in okolje. V podjetju prepoznavamo enega najbolj znanih modelov družbene odgovornosti, to je Carrollovo štiridelno piramido, ki je razdeljena na štiri dimenzije odgovornosti in sicer: ekonomsko, zakonsko, etično in filantropsko. Omenjen model družbene odgovornosti temelji na Maslowovi hierarhiji potreb, ki pravi, da podjetje lahko zadovolji višje potrebe takrat, ko zadovolji potrebe na nižjih nivojih. Prav zaradi tega je nujno, da veliko vlagamo v zaposlene, prepoznavamo njihove potenciale, jih opolnomočimo, saj se zavedamo, da so zaposleni motor podjetja. Skupaj z vsemi zaposleni smo tudi identificirali vrednote podjetja, ki osmislijo lastno delo in so nam v pomoč pri uresničevanju vizije in doseganju ciljev, predvsem pa pri zagotavljanju kvalitetnih storitev.

Družbeno odgovorno delovanje v podjetju je že stalnica, ki jo zelo radi delimo širši javnosti preko naših socialnih omrežij, izključno in predvsem zaradi tega, ker želimo širiti dobro poslovno prakso na tem področju.

3. V letu 2018 ste bili med finalisti za Horus, Slovensko nagrado za družbeno odgovornost, prav tako pa ste leta 2022 prejeli priznanje za platinasto AAA odličnost. Kako pomembno je zagotavljanje kakovosti poslovanja na področju sledenja trendov in delovanju v skladu družbene odgoovrnosti in trajnostnega razvoja?

Zavedamo se, da tovrstna priznanja oziroma nagrade niso le formalne potrditve, temveč izražajo dejansko stanje podjetja. Je pa dejstvo, da v času, ko kot podjetje sodelujemo na razpisu za nagrado za družbeno odgovorno podjetje, delamo  največje preboje oziroma se odpirajo nove dimenzije družbeno odgovornega podjetja. Prav zaradi tega razmišljamo, da se bomo za nagrado potegovali tudi v prihodnje.

Tudi pri platinasti bonitetni odličnosti delamo zavestno v tej smeri, da pravočasno poravnavamo svoje obveznosti, da smo rentabilni in se zadolžujemo le v okviru kreditne sposobnosti. S tem predstavljamo, za sodelovanje s poslovnimi partnerji, zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt.

4. Kako v podjetju skrbite za zaposlene? Kako gledate na to področje in kakšne aktivnosti izvajate?

 Zavedamo se, da je investicija v zaposlene najdonosnejša investicija na dolgi rok. Prav zaradi tega se trudimo, da je to vlaganje konstantno. Vzpodbujamo timski duh, skupaj smo identificirali tiste vrednote, ki nas družijo in ki nas peljejo do ciljev. Napetosti, ki nastajajo sproti zaznavamo in jih »zdravimo« z različnimi skupnimi druženji, od bowlinga, kartinga, vožnje z e-kolesi, s splošnimi izobraževanji, pikniki, teambuildingi ipd. Teambuildinge izvajamo tako na ravni celotnega podjetja kot tudi oddelka. Namen je, da se tim, ki dela skupaj še bolj spozna, kar vpliva na boljšo klimo in večjo produktivnost dela. Dovolj je že, da ima team neformalno srečanje ob skupni malici, kjer posamezniki spregovorijo na drugačen in sproščen način. Vse našteto je resnično pomembno, za uspešno delovanje podjetja, in, če imajo zaposleni takšne delovne pogoje, pri tem pa, seveda, delodajalci to zaznavajo in omogočajo, je podjetje na dobri poti, da uspe. V našem podjetju se kot delodajalci resnično trudimo v tej smeri, zato verjamemo v uspeh. Maneverskega prostora, da smo lahko še boljši na tem področju, je ogromno.

5. Zakaj je družbena odgovornost pomembna v procesu upravljanja terjatev?

V procesu upravljanja terjatev se družbena odgovornost odraža na različnih segmentih. Menimo da je ključna pri komunikaciji z dolžniki, ki so se zaradi različnih življenjskih preizkušenj znašli v različnih stiskah. Zato moramo biti v pogovoru z njimi še posebej previdni, jim predstaviti različne rešitve, predvsem pa prepoznati njihovo stisko. Zato naše operaterje konstantno izobražujemo, da obvladujejo komunikacijo s težavnimi strankami. Odgovoren odnos izražamo tudi do naših poslovnih partnerjev. Imamo izdelano strategijo upravljanja odnosov z večjimi naročniki, z njimi organiziramo različna druženja in neformalna srečanja, na katerih utrjujemo medsebojne odnose in krepimo poslovne vezi.

6. Kje ste vi kot podjetje prepoznali prednosti delovanja na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja?

Trajnostni razvoj je koncept razvoja človeške družbe, ki izraža spoštovanje do drugih, drugačnosti in različnosti, narave in naravnih virov, ki nam jih zagotavlja planet, na katerem živimo. O trajnostnem razvoju govorimo, ko družba zadovoljuje vse svoje potrebe, ne da bi pri tem ogrožala možnosti za rast in razvoj prihodnjih generacij. Pri tem enakovredno upošteva gospodarsko, družbeno-socialno in okoljsko področje.

V osnovi gre za to, da se želimo izogniti čezmerni osredotočenosti na materialne dobrine in na finančne rezultate podjetja, zmanjšati izčrpavanje naravnih virov, skrbeti za čisto in zdravo okolje, zagotoviti enake razmere za kakovostno življenje, ob upoštevanju drugačnosti.

Družbena odgovornost podjetij pomeni, da si podjetja pri svojih vsakodnevnih poslovnih dejavnostih prostovoljno prizadevajo upoštevati družbene in okoljske potrebe.  Dejstvo je, da lahko potegnemo vzporednice med družbeno odgovornostjo in trajnostnim razvojem saj sta v medsebojni korelaciji. Družbena odgovornost ima za posledico trajnostni razvoj, trajnostni razvoj pa je rezultat družbeno odgovornega vidika.

7. Kakšne ukrepe oziroma spremembe ste v podjetju sprejeli s tega področja?

 Ker nas družbeno odgovorna nota spremlja že od samega začetka delovanja podjetja, smo tudi člani Inštituta IRDO, nenehno razmišljamo in imamo nove ideje, kaj bi lahko kot podjetje naredili za zaposlene, za okolje, za družbo, za naročnike. V podjetju smo uvedli »orange day«, ko lahko sleherni posameznik vsaj 1x letno izrabi dan za dobrodelnost ali družbeno odgovorno delo kot je npr. delo v gasilskih ustanovah, kulturnih ustanovah, obisk starejših občanov v domu ostarelih, nabava in dostava hrane na dom starejših ipd., za zaposlene organiziramo dan z družinami, 1x letno organiziramo, sedaj že tradicionalno čistilno akcijo, za obstoječe in potencialne naročnike organiziramo brezplačne webinarje, seminarje, ipd. Ker smo veliki zagovorniki digitalizacije skrbimo za brezpapirno poslovanje. V ta namen smo razvili aplikacijo, ki transformira fizične spise v digitalne in s tem razbremenili številne naše naročnike.

Kot družbeno odgovorno dejanje štejemo tudi izvedbo energijsko varčne fasade na našem poslovnem objektu v letošnjem letu, kar bo imelo za posledico nižje stroške ogrevanja, predvsem pa manj izpustov ogljikovega dioksida.

8. Ali je po vašem mnenju dovolj družbeno odgovornega in trajnostnega delovanja podjetij v Sloveniji?

 Zagotovo je tovrstnega delovanja premalo. Menim pa, da nismo daleč od trenutka, ko bo kritična meja družbeno odgovornih podjetij na dovolj visoki ravni, da bodo podjetja, ki družbene odgovornosti še ne vključujejo v svoje procese, sama iskala tovrstne možnosti ali povezovanja. Namreč, iz tega področja lahko vidimo in prepoznavamo samo dobre poslovne prakse, ki vplivajo, v prvi vrsti na zadovoljstvo zaposlenih in imajo za posledico dobre rezultate. Takšno ravnovesje lahko dosegajo podjetja, ki imajo v svoji poslovni strategiji vključeno tudi strategijo implementacije družbene odgovornosti tako po aktivnostih na posameznih področjih kot tudi po ciljih, ki jih želijo doseči.

9. Kako gledate na izobraževanje zaposlenih s področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja?

 Nujno potrebno je, da je družbena odgovornost v podjetju sistemsko urejena kot jo imamo tudi pri nas. To pomeni, da imamo krovni dokument – strategijo o družbeni odgovornosti, ki podrobno opredeljuje aktivnosti na posameznih področjih ter cilje, ki jih želimo doseči v določenem obdobju. V podjetju imamo dve osebi, ki sta si pridobili certifikat za mentorja družbene odgovornosti. Vsekakor pa bi bilo dobro, da bi imeli na letni ravni vsaj eno izobraževanje tudi za vse zaposlene na temo dobrih poslovnih praks na področju družbene odgovornosti, za kar si bomo prizadevali v prihodnje.

Razmišljamo tudi, da bomo pridobili še certifikat za Stratega za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, in s tem upravljali to področje bolj celovito, strateško, participativno in inovativno.

10. Kaj bi sporočili ostalim podjetjem, ki pričenjanjo vključevati področja družbene odgovornosti in trajnosti v svoje poslovanje?

 Družbena odgovornost in uspeh podjetja gresta z roko v roki skupaj. Ni samo po sebi umevno in tudi zadostno, da je podjetje uspešno, potrebno je deliti ta uspeh v širšem kontekstu. In s tem se v podjetju doseže ravnovesje med tem, kar dobivaš in kar daješ. Menim, da je to zavedanje ključni moment. Največja dodana vrednost je prav ta, ko so zaposleni vzgojeni v družbeno odgovornem smislu in širijo to noto med sabo. To pomeni, da so odprti do drugačnih sodelavcev, takšnih s posebnimi potrebami, da znajo brezpogojno pomagati drug drugemu, da znajo izražati pomoč starejšim občanom, imajo čut za čisto okolje, so pozorni, da luči ne gorijo po nepotrebnem, skrbijo za sortiranje odpadkov in embalaže in še bi lahko naštevali.

Da vse to dosežeš, je potreben proces, v katerem ustvariš takšno okolje, ki to vzpodbuja.