Kadar delodajalci prejmejo sklep o izvršbi, izdan zoper njihovega delavca, imajo zakonsko dolžnost, da ta sklep izvršijo. Zakon nalaga delodajalcu naslednje dolžnosti:
- zavezan je izvršiti sklep o izvršbi v maksimalnem zakonsko dopustnem znesku,
- če delodajalec prejme sklep o izvršbi, dolžnik pa ne prejema rubljivih prejemkov ali drugih stalnih prejemkov in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa o izvršbi ni prejemal rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, mora delodajalec takoj po prejemu sklepa o izvršbi o tem obvestiti sodišče,
- v primeru, da delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, je slednji zavezan izvršilnemu sodišču nemudoma sporočiti novo zaposlitev delavca/dolžnika, če mu je ta znana,
Če delodajalec ne izvrši sklepa o izvršbi v skladu z zakonskimi obveznostmi, lahko upniki vložijo predlog za izvršbo neposredno zoper delodajalca, in sicer za celotni znesek zamujenih odtegljajev.
V praksi se večkrat pojavi vprašanje, kakšna je pravilna višina maksimalnega obsega, zato smo v podjetju Prohit, v sodelovanju s pravnim informacijskim portalom IUS-INFO.si, razvili spletni izračun, namenjen izračunu pravilnega maksimalnega obsega rubeža delavčeve plače. Izračun je dostopen na spletnem naslovu portala ius-info.si ter je v celoti brezplačen in dostopen tudi širši javnosti. Poleg maksimalnega obsega zarubljene terjatve, so poleg Izračuna pripravljena tudi obširna in pregledna pojasnila, ki delodajalcem na pregleden način predstavijo in razložijo tudi priviligirane terjatve ter vrstni red izvrševanja sklepov o izvršbi.