Blog

Elektronsko vročanje

prispevki

Eden izmed najpomembnejših elementov pravice do enakega varstva pravic, ki je opredeljeno v 22. členu Ustave Republike Slovenije, je pravica do izjave v postopku. Pogoj za uresničevanje le tega je pravica do informacije. Stranka ne more izkoristiti pravice do izjave v postopku, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti.[1] Najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije kot predpogoj pravice do izjave v postopku je institut vročanja. Pomembno je, da je vročanje opravljeno pravilno, v skladu z zakonom, prav tako pa mora biti dana možnost dokazovanja pravilnosti oz. nepravilnosti vročanja.[2] Z vročitvijo sodnih spisov (vabil, sodnih odločb) in vlog nasprotnika se prav tako uveljavlja načelo kontradiktornosti oz. načelo obojestranskega zasliševanja.[3]

Vročanje je urejeno v Zakonu o pravdnem postopku[4] (v nadaljevanju ZPP-E), in sicer v 11. poglavju, ki se glasi »Vročanje pisanj in pregled spisov«. Urejeno je od 132. do 150. člena ZPP-E. V omenjenih členih je urejena t.i. »klasična« vročitev ter elektronsko vročanje. Definicija vročanja v ZPP-E ni uzakonjena, tako da je le to izoblikovala sodna praksa. Vrhovno sodišče RS je v sodbi II Ips 455/2006 navedlo, da je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom, procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, ter obenem, da se stranki zagotavlja pravica do izjave.

Glede na to, da tehnologija na vseh ravneh napreduje, je prav tako v sodnih postopkih prišlo do težnje po pospešitvi postopka in posledično tudi vročanja sodnih pisanj. Tako so nekateri sodni postopki že v celoti ali vsaj delno informatizirani (zemljiškoknjižni postopek, insolvenčni postopek, izvršilni postopek). Kljub temu, da se strmi k čim bolj informatiziranem postopku, mora zakonodajalec vseeno biti pazljiv, da uvedba informatiziranega načina vročanja še vedno učinkovito ščiti pravice strank v postopku.

Pravna podlaga za vpeljavo elektronskega poslovanja v sodne postopke je določba 1. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (v nadaljevanju ZEPEP), kjer je določeno, da ZEPEP ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijskega tehnologije ter uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih.[5]

V Pravilniku o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih[6] je urejeno elektronsko vročanje, prav tako so določeni pogoji za pridobitev dovoljenja za varno elektronsko vročanje. Pošiljatelj določi način vročitve (osebna ali navadna), sistem e-sodstva pa nato pisanje podpiše z digitalnim potrdilom strežnika in ga pošlje informacijskemu sistemu sodstva. Ta nato obvesti naslovnika, da ga v varnem elektronskem predalu čaka pisanje. Naslovnik elektronsko pošiljko prevzame iz informacijskega sistema za varno elektronsko vročanje tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila dokaže svojo istovetnost, presname elektronski dokument in elektronsko podpiše vročilnico s svojim varnim elektronskim podpisom.[7]

Po ZPP-E poznamo osebno in neosebno vročanje. Način vročanja je urejen v 132. členu. Za neosebno vročitev velja, da se sodno pisanje takoj vrže v nabiralnik in je vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v nabiralniku. Na to se naslovnika obvesti. Za osebno vročitev velja, da je bila vročitev opravljena z dnem, ko naslovnik pisanje prevzame. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve). Tudi na to se naslovnika v obvestilu posebej opozori. Vročevalec po izteku roka pusti pisanje v hišnem predalčniku.

Elektronsko poslovanje je omogočilo, da se lahko pisanja (osebno in neosebno) vročajo preko e-predala. Elektronsko neosebno vročanje je ekvivalentno vročitvi v fizični obliki, le da se namesto v nabiralniku, pisanje pusti v varnem elektronskem predalu naslovnika. Šteje se, da je naslovnik prevzel pisanje, ko je bilo puščeno v e-predalu. Osebno elektronsko vročanje je urejeno v 141.a členu ZZP-E. Smiselno je urejeno na enak način kot fizično vročanje. V tretjem odstavku zgoraj omenjenega člena je določeno, da se vročitev pisanja opravi prek informacijskega sistem sodstva neposredno na naslov za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v varni elektronski predal s posredovanjem pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje pisanj po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. V naslednjem odstavku je določeno, da mora naslovnik pisanje prevzeti v 15 dneh, v nasprotnem primeru se vročitev šteje kot opravljeno s potekom tega roka. Naslovniku je seznanitev z vsebino pisanja omogočena vsaj tri mesece po prevzemu pisanja.

Pomembna novost na področju vročanja je ta, da mora naslovnik v primeru osebnega prevzema pisanj, prevzeti vsa pisanja, ki nanj čakajo na pošti. V praksi se je namreč dogajalo, da so naslovniki prosto izbirali pošiljke za prevzem in je tako prihajalo do zavlačevanja. V kolikor sedaj naslovnik ne prevzame vseh pošiljk, pride do t.i. odklonitve sprejema, kar pomeni, da je vročitev opravljena na dan, ko bi naslovnik moral prejeti vsa pisanja. Enaka ureditev velja za elektronsko vročanje.

Izvršilni postopek je delno že informatiziran. V 29. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-L)[8] je določeno ravnanje v primeru pošiljanja pisanj v elektronski obliki. V Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka[9] je podrobno opredeljeno glede vlog in njihove vsebine, ki se v postopku izvršbe vlagajo po elektronski poti. Za vlaganje pisanj, vodenje elektronskih vpisnikov in opravljanje poizvedb o postopkih izvršbe in zavarovanja, uporabljamo portal e-izvršba, ki je del informacijskega sistema e-sodstvo.[10]

Skladno s težnjami po digitalizaciji delovanja v sodnih postopkih lahko v prihodnosti pričakujemo še dodatno informatizacijo, kar bo prineslo hitrejše opravljanje procesov in poenostavitev le teh, navsezadnje pa bomo le tako lahko ostali v koraku s časom.

[1] Odločba Ustavnega sodišča U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009.

[2] Sodba Vrhovnega sodišča VSRS VIII Ips 62/2018-

[3] UDE L. Civilno procesno pravo. Ljubljana: Uradni list RS, 2017. str. 193.

[4] Uradni list RS, št. 10/17 z dne 27.2.2017

[5] Kežmah Urška, Elektronsko vročanje po noveli ZPP-E, Odvetnik, št. 82, 2017, str. 24.

[6] Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 49/17).

[7] 31. člen Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih

[8] Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B).

[9] Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 104/11, 88/14 in 44/16).

[10] Glej 3. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka.

Aljaž Sagadin, mag. prava

Meni