Blog

Intervju z direktorjem

aktualno

Kako v času COVID-19 uspešno upravljati terjatve?

Intervju z direktorjem podjetja Prohit, Igorjem Stražišnikom, objavljen v tiskani izdaji tednika Finance Manager

Epidemiološki ukrepi povzročajo težave tudi pri upravljanju terjatev. Predvsem omejitve pri delovanju sodišč imajo pomemben vpliv na trenutni položaj upnikov, saj začasno omejujejo možnost sodne izterjave njihovih terjatev. Kaj vse to pomeni za upravljanje in odkup terjatev smo povprašali Igorja Stražišnika, direktorja podjetja Prohit d.o.o.

  1. Kako v kriznih časih uspešno upravljati terjatve? 

Krizna obdobja so vedno zahtevna in običajno izluščijo iz družbe oziroma iz ekonomije ekstremne situacije, torej najboljše in najslabše poslovne prakse ali modele. Tudi v našem podjetju je v celotnem procesu upravljanja terjatev prisotno nenehno osredotočanje na prilagajanje spremenjenim okoliščinam in opuščanje neučinkovitih procesov in modelov. Za tekoče izvajanje aktivnosti  je bilo tako v prvem, kot tudi v drugem valu zelo pomembno, da smo takoj po razglasitvi epidemije, reagirali v skladu z Načrtom neprekinjenega delovanja, in prešli na delo od doma, ki je potekalo nemoteno. Seveda, je to veliko lažje narediti, če si visokotehnološko podjetje.

  1. Kako ste se prilagodili na spremenjene okoliščine? Kakšne spremembe ste uvajali v svoje procese?

Najpomembneje je, da neprestano spremljaš trende in se hitro prilagajaš novim razmeram in pravočasno ukrepaš. Tako smo npr. takoj po koncu prvega vala hitro zaznali, da večina delodajalcev (za razliko od bank), ni bila dobro pripravljena na razmere, ki so bile takrat prisotne in niso imeli pravih informacij, kdaj realizirati sklepe o izvršbi in kdaj ne, ipd. Zato smo jih z obvestili seznanjali, kakšne so njihove pravice in dolžnosti in kako naj ravnajo pravilno. Dodatno smo v sodelovanju s portalom ius.info razvili spletni izračun realizacije sklepa o izvršbi na plačo delavca, ki je namenjen delodajalcem kot pomoč pri pravilnem izračunu višine realizacije sklepa o izvršbi.

V našem klicnem centru smo v tem času zaznali tudi daljše klice z dolžniki saj so si mnogi želeli pogovora, ki jim je velikokrat bil v olajšanje. Zato smo seveda našo komunikacijo z dolžniki nemudoma prilagodili in izdelali posebno strategijo komuniciranja, pripravili smo standarde in protokole komuniciranja z dolžniki, ki so v celoti prilagojeni novim zahtevnim okoliščinam.  Naše neprekinjeno ter prilagojeno delovanje, so zaznali tudi trenutni naročniki ter pričeli koristiti naše produkte ter programsko opremo v še večji meri. Tako smo npr. zaznali znatno večje povpraševanje na področju izvajanja zgodnje telefonske izterjave, predvsem v bančnem in zavarovalniškem sektorju,  saj je zgodnje vzpostavljanje kontakta z dolžniki izrednega pomena.

  1. Tudi delovanje sodišč je bilo tako v prvem kot drugem valu moteno. Kako ste se prilagodili na omejeno delovanje sodišč? 

Epidemija in z njo uvedeni ukrepi so povzročili nemalo težav tudi pri upravljanju terjatev. Predvsem omejitve pri delovanju sodišč imajo pomemben vpliv na trenutni položaj upnikov, saj začasno omejujejo možnost sodne izterjave njihovih terjatev. Sodišča sicer izdajajo nove sklepe o izvršbi oz. druge sklepe tekom izvršilnih postopkov, vendar procesni roki ne tečejo in tako izdani sklepi ne postanejo pravnomočni in izvršljivi. Ta omejitev pa ne vpliva na izvrševanje že izdanih in pravnomočnih sklepov o izvršbi. To je za položaj upnika nekoliko bolje kot v prvem valu epidemije , ko je položaj upnikov močno poslabšal sprejet odlog in zadržanje izvrševanja vseh sklepov o izvršbi, in se je upnikom denarni tok iz tega naslova praktično ustavil.

Zaradi omejenega delovanja sodišč, smo se v tem času preusmerili v neposredno komunikacijo z dolžniki ter tako upnikom omogočili občutno povečanje števila sklenjenih dogovorov o odplačilu dolga, še pred pravnomočnostjo izvršbe.

  1. Kako so se ostale evropske države spopadle s trenutno Covid-19 situacijo pri ureditvi izvršilnih in stečajnih postopkov? 

Ukrepi v vsej Evropi so zelo podobni in sledijo lajšanju stisk ljudi, ki jih zdravstvena kriza in omejeno delovanje gospodarstva prinašata. Prav tako se vlaga veliko energije k vzpostavitvi poslovnega okolja, ki omogoča preživetje čim večjemu delu gospodarstva. Kot zanimivost naj omenim, da sta z nastankom Covid-19 situacije, Nemčija in Avstrija odpravile enotno evropsko pravilo, da so poslovodstva podjetji dolžna sprožiti stečaj podjetja, v primeru prezadolženosti. To dejstvo nakazuje na to, da želijo, v največji možni meri, obdržati podjetja aktivna ter tako preprečevati insolventne postopke. Za razliko od Avstrije in Nemčije pa so v sosednji Hrvaški močno posegli v stečajne in izvršilne postopke, in sicer na način, da so izvršilne in stečajne postopke v celoti odložili, aktivni so zgolj izvršilni postopki za izterjavo neizplačanih preživnin in plač.

  1. Ukvarjate se tudi z odkupom zapadlih neplačanih terjatev. Kakšno je vaše mnenje glede vpliva Covida-19 na transakcije slabih posojil (NPL), ki jih odkupujete?

Skorajda vsi v naši industriji se strinjamo, da se nam v naslednjih letih obeta skokovito povečanje deleža slabih posojil v bankah. Na osnovi izsledkov raziskave, ki jo je izvedlo podjetje Deloitte v 12 državah Srednje ter Vzhodne Evrope, v zvezi z učinki pandemije COVID-19 na bančni sektor, bo skoraj četrtina vprašanih svoje portfelje prodala v naslednjih šestih mesecih. Prevladovali naj bi portfelji nezavarovanih posojil za prebivalstvo saj banke pričakujejo največ težav ravno s produkti povezani s prebivalstvom. Zanimivo pa so pričakovanja vlagateljev ravno nasprotna, saj pričakujejo, da bodo banke v največji meri odprodajale nezavarovano premoženje podjetij, sami pa bodo kljub pandemiji še naprej kupovali, vendar previdneje, ugotavljajo v raziskavi. Moje osebno mnenje je, da bomo na področju poslovnih terjatev predvsem odvisni od dolžine trajanja krize ter odziva držav in gospodarstva po krizi. Na področju terjatev do prebivalstva pa tudi sam pričakujem precejšnje povečanje ponudbe slabih terjatev na trgu, kar bo posledica manjših dohodkov prebivalstva v času trajanja epidemije in tudi po njej.

  1. Omenjate večje količine terjatev. Kako pa sploh obvladujete takšne mase terjatev. Verjetno brez napredne informacijske opreme ne gre … 

Res je, obvladovanje velikega števila terjatev pri upravljanju ni mogoče brez ustrezne, visokotehnološke podpore, ki smo jo razvili v našem podjetju z lastno razvojno službo in sredstvi. Ustrezna informacijska podpora močno poenostavi in optimizira proces upravljanja terjatev v vseh procesih. Z vgrajenimi varovalkami sistem praktično minimizira število človeških napak, uporabnika vodi skozi posamezne aktivnosti, vgrajena umetna inteligenca pa uporabniku že pri posameznih odločitvah znotraj posameznega procesa sugerira odločitve, zato so le-te hitrejše in enostavnejše. Pri upravljanju terjatev tako poskušamo kar se da izkoristiti dejstvo, da imajo računalniki praktično neomejene procesorske in spominske kapacitete, tako da smo vse procese, ki so za to primerni  popolnoma avtomatizirali in tako izključili človeški faktor. S tem smo seveda bistveno pohitrili procese, kar pa je odločilno za hitro in stroškovno učinkovito upravljanje terjatev.  

  1. Korona kriza, past ali priložnost? 

Vsaka kriza  je vedno past in priložnost hkrati. Vsak se odloči kaj mu kriza prinaša, mi smo se odločili, da je to za nas velika priložnost, kot je bila že zadnja finančna kriza iz katere smo izšli kot zmagovalci. Naša fleksibilna naravnanost usmerja poslovno strategijo v to, da morebitne pasti v kriznih obdobjih  spremenimo v priložnosti. Kot pravi Evropska komisija, bo okrevanje gospodarstva dolgotrajno, na raven pred pandemijo se bo vrnilo verjetno šele po letu 2022. Prav zaradi tega pa moramo našo entuziastično naravnanost še boj utrditi, dosledni,  sistematični  in razvojno usmerjeni  pa moramo biti  pri načrtovanju slehernega procesa, le tako bomo iz te krize ponovno izšli kot zmagovalci.

Meni