Seznam dolžnikovega premoženja pride poštev v primeru, da upnik s predlaganimi izvršilnimi sredstvi v postopku izvršbe verjetno ne bo poplačan. Pogoj za izdajo seznama dolžnikovega premoženja s strani sodišča je izkaz s strani upnika, da gre za skrajni ukrep, ki se ga upnik lahko posluži in da je pred tem izčrpal vse možnosti poplačila njegove terjatve v izvršilnem postopku.[1]
Skozi leta se je institut seznama dolžnikovega premoženja pokazal kot razmeroma neučinkovit. Prihaja namreč do tega, da upniki kljub predlaganju izdaje seznama dolžnikovega premoženja, ne pridejo do realnih podatkov o premoženju dolžnika.
Prav tako je institut seznama dolžnikovega premoženja eden izmed najbolj številčnih na izvršilnih sodiščih. Sodiščem je ta ureditev do izdaje novele ZIZ-L vzela veliko časa. S strani sodišča so prihajali očitki, da upnik ni storil dovolj ukrepov za poplačilo, predvsem misleč na poizvedbe o premoženju, in da so pogoji za dovolitev seznama dolžnikovega premoženja zastavljeni premilo.
Ureditev pred novelo ZIZ-L
Pred novelo ZIZ-L je 31. člen ZIZ, ki ureja seznam dolžnikovega premoženja, določal:
»1) Če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je dolžnik na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.
(2) Seznam iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
1. če je dolžnik podjetnik ali zasebnik, ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah;
2. podatke o dolžnikovih transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in organizaciji za plačilni promet, ki ga vodi, ter stanje in promet na teh računih;
3. podatke o ostalih denarnih in drugih depozitih pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi;
4. podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih;
5. podatke o terjatvah iz pogodbe o delu ali druge pogodbe, na podlagi katere dobiva dohodek;
6. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih;
7. podatke o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih;
8. podatke o delnicah in deležih v gospodarskih družbah ali drugi udeležbi v pravni osebi;
9. podatke o lastninski in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah;
10. podatke o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju;
11. podatke o premoženju, ki ga ima dolžnik v tujini;
[1] Glej VSL sklep II Cpg 551/2000 z dne 29.6.200012. podatke o katerihkoli drugih premoženjskih pravicah.
(3) Seznam iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi podatke iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona .
(4) Višino dohodkov in stanje na računih mora dolžnik izkazati s predložitvijo plačilne liste in bančnih izpiskov.
(5) O obveznosti dolžnika po prvem odstavku tega člena odloči sodišče z odredbo.
(6) Seznam iz prvega odstavka tega člena oziroma zapisnik iz enajstega odstavka tega člena se vroči upniku, ki lahko v 15 dneh od vročitve sodišču predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Sodišče razpiše narok tudi, če dolžnik ne predloži seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče.
(7) Na naroku sodišče zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena . Za pridobitev potrebnih podatkov o premoženju lahko sodišče na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Sodišče opozori dolžnika na posledice krive izpovedbe.
(8) Če dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ali če na naroku oziroma v seznamu iz prvega odstavka tega člena ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. členu tega zakona .
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče ponovno odredi, da je dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja in če dolžnik tega ne stori, ravna sodišče po šestem, sedmem in osmem odstavku tega člena .
(10) Dolžniku, ki je že predložil ali na sodišču podal izjavo o svojem premoženju, lahko sodišče naloži, da ponovno predloži ali poda izjavo o svojem premoženju, če je upnik izkazal za verjetno, da je dolžnik pridobil novo premoženje.
(11) Izvršitelj lahko neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega dejanja pozove dolžnika, da poda izjavo o stanju vsega ali dela njegovega premoženja, predvsem pa, da poda izjavo o pravnih poslih iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona . Na podlagi dolžnikove izjave izvršitelj sestavi zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja.«
Spremembe po noveli ZIZ-L
Z novelo ZIZ-L je prišlo do spremembe pri ureditvi seznama dolžnikovega premoženja. Zakonodajalec je zasledoval cilj zaostritve pogojev za vložitev predloga za seznam dolžnikovega premoženja. Upnik bo moral kot do sedaj verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi ne bo mogel biti poplačan, po novem pa bo moral pred tem še zaprositi za informativni seznam dolžnikovega premoženja. Sodišče bo tako na predlog za informativni seznam dolžnikovega premoženja odgovorilo na način, da bo sporočilo vse podatke o premoženju, ki so jim javno dostopni. Upnik bo tako po prejemu informativnega seznama izpolnil pogoje za izdajo odredbe dolžniku, da predloži seznam premoženja in v primeru neodziva le tega, še za narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja.
Z novelo ZIZ-L ima sodišče prav tako možnost, da poda zapisnik o seznam dolžnikovega premoženja tudi v primeru, da je bilo pridobljeno v drugem izvršilnem postopku. Nadalje je bila prav tako uvedena novost, da lahko izvršitelj pri opravi rubeža pozove dolžnika, da poda izjavo o stanju premoženja.
V skladu z ZIZ-L se tako noveliran 31. člen glasi:
»Če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan in je že zahteval predložitev informativnega seznama iz dvanajstega odstavka tega člena, dolžnik pa še ni podal izvršitelju izjave iz enajstega odstavka tega člena, je dolžnik na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.
Seznam iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
1. če je dolžnik podjetnik ali zasebnik, ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah;
2. podatke o dolžnikovih transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in organizaciji za plačilni promet, ki ga vodi, ter stanje in promet na teh računih;
3. podatke o ostalih denarnih in drugih depozitih pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi;
4. podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih;
5. podatke o terjatvah iz pogodbe o delu ali druge pogodbe, na podlagi katere dobiva dohodek;
6. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih;
7. podatke o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih;
8. podatke o delnicah in deležih v gospodarskih družbah ali drugi udeležbi v pravni osebi;
9. podatke o lastninski in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah;
10. podatke o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju;
11. podatke o premoženju, ki ga ima dolžnik v tujini;
12. podatke o katerihkoli drugih premoženjskih pravicah.
Seznam iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi podatke iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.
Višino dohodkov in stanje na računih mora dolžnik izkazati s predložitvijo plačilne liste in bančnih izpiskov.
O obveznosti dolžnika po prvem odstavku tega člena odloči sodišče z odredbo.
Seznam iz prvega odstavka tega člena oziroma zapisnik iz enajstega odstavka tega člena se vroči upniku, ki lahko v 15 dneh od vročitve sodišču predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Sodišče razpiše narok tudi, če dolžnik ne predloži seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče.
Na naroku sodišče zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena. Za pridobitev potrebnih podatkov o premoženju lahko sodišče na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Sodišče opozori dolžnika na posledice krive izpovedbe.
Če dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ali če na naroku oziroma v seznamu iz prvega odstavka tega člena ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. členu tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče ponovno odredi, da je dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja in če dolžnik tega ne stori, ravna sodišče po šestem, sedmem in osmem odstavku tega člena.
Dolžniku, ki je že predložil ali na sodišču podal izjavo o svojem premoženju, lahko sodišče naloži, da ponovno predloži ali poda izjavo o svojem premoženju, če je upnik izkazal za verjetno, da je dolžnik pridobil novo premoženje.
Če izvršitelj pri rubežu ne najde stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega dejanja dolžnika pozove, naj poda izjavo o stanju vsega ali dela svojega premoženja, predvsem pa da poda izjavo o pravnih poslih iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona. Na podlagi dolžnikove izjave izvršitelj sestavi zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja. Če dolžnik noče podati izjave o stanju vsega ali dela svojega premoženja, izvršitelj o tem obvesti sodišče.
Upnik lahko tekom izvršilnega postopka od sodišča zahteva, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja (v nadaljnjem besedilu: informativni seznam), ki vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc.
Informativni seznam vsebuje podatke:
1. o izplačevalcih plače in drugih osebnih prejemkov,
2. o nazivih organizacij za plačilni promet in številkah denarnih računov pri njih,
3. o številkah računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov,
4. o podatkih o delnicah in deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,
5. o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice,
6. iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil,
7. iz registra plovil in letal,
8. iz drugih evidenc premičnega premoženja, ki so informatizirane.
Za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige se za potrebe tega zakona omogoči računalniška povezava z zemljiško knjigo in se za ta namen ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, ki urejajo posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige.
V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku podatke iz trinajstega odstavka tega člena po pravnomočnosti sklepa o izvršbi posreduje sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.«
Mnenje avtorja:
Kljub temu, da je zakonodajalec z novelo ZIZ-L noveliral institut seznama dolžnikovega premoženja, prihaja do vprašanja ali bo ta ukrep občutno pripomogel pri uspešnosti izterjave terjatev. V predlogu za dopolnitev oziroma spremembo ZIZ je bilo prav tako predlagano, da bi sprejeli določbo, ki bi urejala primere, ko se dolžnik ne odziva oziroma noče poplačati dolga. Predlagan je bil seznam dolžnikov, ki bi bil objavljen na spletni strani sodstva. Podobno ureditev že imajo v Nemčiji, kjer poznajo »centralni seznam dolžnikov«, ki ga vodi vsako centralno sodišče v posamezni nemški deželi. Zakonodajalec omenjenega predloga ni sprejel. Objavljen seznam dolžnikov (poznamo ga že v davčnem postopku) bi po mojem mnenju pripomogel že v začetni fazi sklenitve potencialnih pogodbenih razmerij med kasnejšimi upniki in dolžniki. Stranka, ki ponuja določeno storitev, bi lahko preverila ali je potencialna stranka na seznamu dolžnikov in bi se tako izognila sklenitvi pogodbenega razmerja z osebo, ki je plačilno nedisciplinirana. V kolikor se bo zakonodajalec poskusil postaviti v kožo upnika in razumeti težave, ki nastanejo zaradi plačilne nediscipline, je to le eden izmed ukrepov, ki ga bo potrebno sprejeti.
Aljaž Sagadin, mag. prava