V zadnjih letih je v Sloveniji opaziti porast prodaje zavarovanih in nezavarovanih terjatev tako v bančnem kot tudi drugih sektorjih, direktor podjetja Prohit, Igor Stražišnik.
Odkup terjatev označuje prenos terjatev iz pravnega prednika na pravnega prevzemnika. Večinoma je prenos opredeljen na podlagi t.i. cesijske pogodbe, kjer pravni prednik (cedent) cedira/ prenese terjatev na pravnega prevzemnika (cesionarja). S cesijsko pogodbo se terjatev v ničemer ne spremeni, vsebina terjatve ostane ista, spremeni se zgolj upnik. Dolžnik mora biti o novem upniku obveščen, ni pa potrebno njegovo izrecno soglasje.
S cesijsko pogodbo se tako dolžnikov položaj ne poslabša, saj lahko vse ugovore, ki jih je imel zoper cedenta uporabi tudi zoper cesionarja.
V tujini je močno razširjena praksa odkupa tovrstnih terjatev, ki vztrajno prodira tudi na slovenski trg. Na slednjega prodira zlasti zaradi intenzivnega vmešavanja akterjev iz tujine, ki imajo v večini primerov večletne izkušnje z odkupom bančnih terjatev.
Permanentni odkup terjatev – Forward Flow Agreement
Zelo razširjena je vrsta permanentnega odkupa terjatev, t.i. Forward Flow Agreement. Gre za pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in kupcem terjatev, na podlagi katere se prodajalec običajno zaveže, da bo prodal vnaprej določene zapadle terjatve, v določeni količini na določen datum, po vnaprej določeni ceni. Pogoji, ki se določijo v pogodbi so odvisni od vrste, višine, starosti, izterljivosti in števila terjatev, prav tako tudi od že opravljenih aktivnosti. S sklenitvijo FFA se pozitivni učinki pri prodajalcu odražajo na poslovanju kot so takojšnje izboljšanje likvidnosti, predvidljivost denarnega toka, znižanje stroškov izterjave, usmerjanje internega kadra v primarni posel … Poleg že naštetih učinkov, prodajalec terjatev prihrani na času, saj se takoj, ko so izpolnjeni pogoji iz pogodbe, terjatve avtomatsko prenesejo na kupca. V praksi se tovrstne pogodbe sklepajo od 1 do 2 let z možnostjo podaljšanja. V zadnjih dveh letih je tovrstna praksa razširjena tudi v Sloveniji, ne samo na bančnem, temveč tudi na telekomunikacijskem, zavarovalniškem, elektrogodpodarskem in drugem področju.
Potencialni kupci/vlagatelji začetno zanimanje izkažejo s t.i. Expression of interest, v katerem se predstavijo in opredelijo cilj/namen nakupa portfelja, ki se prodaja. Postopek odkupa se nadaljuje s podpisom Sporazuma o nerazkrivanju osebnih podatkov (t.i. Non disclosure agreement) ter oddaje nezavezujoče ponudbe za odkup (t.i. Non binding offer), kateri morajo potencialni vlagatelji predložiti dokazilo o zagotavljanju finančnih sredstev za nakup portfelja (t.i. Proof of funds). V fazi pred oddajo nezavezujoče ponudbe, je vlagateljem že omogočen delni vpogled v dokumentacijo, v celoti pa se jim omogočI v obdobju po oddaji nezavezujoče ponudbe ter do oddaje zavezujoče ponudbe za odkup terjatev. V tem obdobju vlagatelji opravijo skrben pregled portfelja (t.i. due diligence), na podlagi katerega bazira celoten izračun za podajo zavezujoče ponudbe ter njegove končne odkupne cene. Dobro opravljen skrben pregled je odlična osnova tudi za nadaljnjo izterjavo obveznosti, zato mu morajo vlagatelji nameniti posebno pozornost. Bistvenega pomena za izvajanje tovrstnih odkupov so izkušnje, ki si jih je Prohit pridobil z večletnim sodelovanjem s tujimi partnerji, predvsem pa z aktivno udeležbo na mednarodnih konferenca NPL-ov, pravi direktor Prohit, Igor Stražišnik.
Predvsem tuji vlagtelji se pri odkupu terjatev srečajo z marsikatero pravno oviro, kot je problematika prenosa terjatev, zavarovanih z maksimalno hipoteko, nepoznavanja lokalne zakonodaje, vezane na izvršilne in insolventne postopke, nepremičnine ter davčne postopke, zato je ključnega pomena izbira pravega lokalnega poslovnega partnerja, ki bo celoten postopek izpeljal strokovno ter pravno pravilno.
Prohit si je na tem področju, v zadnjih letih pridobil velike izkušnje, zato je lahko odlična izbira poslovnim partnerjem, ki se odločajo za prodajo tovrstnih terjatev.