Odkup terjatev označuje prenos terjatev iz pravnega prednika na pravnega prevzemnika. Večinoma je prenos opredeljen na podlagi t.i. cesijske pogodbe, kjer pravni prednik (cedent) cedira/prenese terjatev na pravnega prevzemnika (cesionarja). S cesijsko pogodbo se terjatev v ničemer ne spremeni – vsebina terjatve ostane ista, spremeni se zgolj upnik. S cesijsko pogodbo se tako dolžnikov položaj ne poslabša, saj lahko vse ugovore, ki jih je imel zoper cedenta uporabi tudi zoper cesionarja.

V tujini je močno razširjena praksa odkupa bančnih terjatev, ki počasi in vztrajno prodira tudi na slovenski trg. Na slednjega prodira zlasti zaradi intenzivnega vmešavanja akterjev iz tujine, ki imajo v večini primerov večletne izkušnje z odkupom bančnih terjatev po vsem svetu.  Za banke predstavlja izterjava zapadlih terjatev velik strošek, zakar se v tujini v večini primerov odločajo za prodajo zapadlih terjatev na podlagi vnaprej sklenjenih dogovor o odkupu terjatev (t.i. Forward flow agreement). V Sloveniji uporaba omenjenih ni razširjena, za razliko od klasične prodaje bančnih terjatev, na podlagi t.i. tenderjev. V slednjih finančne organizacije predstavijo portfelje, ki v večini primerov zajemajo več 100 ter tudi več 1000 terjatev do njihovih dolžnikov. Potencialni kupci/vlagatelji začetno zanimanje izkažejo z t.i. Expression of interest, v katerem se predstavijo in opredelijo cilj/namen nakupa bančnega portfelja. Postopek odkupa se nadaljuje s podpisom Sporazuma o nerazkrivanju osebnih podatkov (t.i. Non disclosure agreement) ter oddaje ne zavezujoče ponudbe za odkup (t.i. Non binding offer), kateri morajo potencialni vlagatelji predložiti dokazilo o obstoj finančnih sredstev za nakup portfelja (t.i. Proof of funds). V fazi pred oddajo nezavezujoče ponudbe, je vlagateljem že omogočen delni vpogled v dokumentacijo, v celoti pa se jim omogoči v obdobju po oddaji nezavezujoče ponudbe ter do oddaje zavezujoče ponudbe za odkup terjatev. V tem obdobju vlagatelji opravijo skrben pregled portfelja (t.i. due diligence), na podlagi katerega bazira celoten izračun za podajo zavezujoče ponudbe ter končne odkupne cene portfelja. Dobro opravljen skrben pregled je odlična osnova tudi za nadaljnjo izterjavo obveznosti, zakar mu morajo vlagatelji nameniti posebno pozornost.

Vlagatelji se pri odkupu terjatev srečajo z marsikatero dejansko kot tudi pravno oviro. Odličen primer slednje, je problematika prenosa terjatev zavarovanih z maksimalno hipoteko. Poleg omenjenih ovir se vlagatelji (zlasti tuji) srečajo tudi s problematiko nepoznavanja lokalne zakonodaje vezane na izvršilne postopke, insolventne postopka, nepremičnine ter davčne postopke, zakar je ključnega pomena izbira pravega lokalnega poslovnega partnerja, ki bo celoten postopek izpeljal strokovno ter pravno pravilno.