Blog

Odtegljaj od plače kot edina možnost za poplačilo dolga

prispevki

Plača in drugi prejemki iz delovnega razmerja upnikom omogočajo, da mesečno prejmejo poplačila za svoje obveznosti, zato se le ti skoraj brez izjeme odločijo za izvršbo na plačo, četudi gre pogosto za nizke odtegljaje, ki lahko predstavljajo le »kapljo v morje« za poplačilo visokega dolga. Kljub nizkemu poplačilu ter ob predpostavki, da dolžnik ostaja v delovnem razmerju, lahko odtegljaji od plače predstavljajo edino možnost za poplačilo ali redno poplačevanje zapadlih obveznosti.

S sklepom o izvršbi, sodišče dovoli izvršbo na določen predmet oziroma z izvršilnimi sredstvi, ki jih upnik določi v predlogu za izvršbo. V kolikor se upnik odloči, da bo za poplačilo dolga posegel tudi na plačo dolžnika, sodišče izdan sklep o izvršbi posreduje delodajalcu. Delodajalca sklep zavezuje k izvrševanju oziroma k odtegljajem od dolžnikove plače ter določa dodatne obveznosti, ki jih mora upoštevati in dosledno izvajati tekom aktivnega izvršilnega postopka.

Kako do poplačila iz plače?

V večji meri za realizacijo sklepa o izvršbi poskrbi sodišče. Ob začetku oziroma tekom izvršilnega postopka sodišče pridobi podatek o delodajalcu dolžnika, ki mu posreduje sklep v izvrševanje. S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo.

Ko delodajalec prejme sklep o izvršbi, ne sme ostati pasiven in ga le odložiti v predal, kar pomeni, da je zavezan preveriti, ali ob upoštevanju omejitev izvršbe po 102. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)[1], obstajajo rubljiva sredstva iz naslova plače oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja  ter se na prejet sklep pisno izjasniti.

Z odgovorom delodajalca je seznanjen tudi upnik, kar pomeni, da lahko v tej točki že predvideva, kakšna je verjetnost poplačila iz naslova plače.

V kolikor delodajalec ugotovi, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa o izvršbi dolžnik ni prejemal rubljivih prejemkov, je dolžan o tem obvestiti sodišče. Prav tako se morda delodajalec izjaviti, če sklepa ni mogoče realizirati zaradi prednostnega vrstnega reda drugih upnikov.

Ves čas trajanja izvršilnega postopka, mora biti delodajalec pozoren, ali so možni odtegljaji (saj se sklep o izvršbi nanaša tudi na povečanje plače) ter upoštevati vrstni red upnikov.

[1] Na denarne prejemke iz delovnega razmerja, je mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, tako da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, pa mora dolžniku ostati 2/3 prejemkov oziroma najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, prav tako pa se upošteva dodatna omejitev v primeru, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo.

V kolikor delodajalec tudi po enem letu od prejema sklepa ugotovi, da dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov, mora o tem obvestiti sodišče.

Ali redno odplačevanje dolga s strani dolžnika razbremeni delodajalca?

Dolžnik se lahko z upnikom dogovori, da svoje obveznosti odplačuje obročno. Prav tako lahko sklep o izvršbi že predhodno izvršuje banka ali pa je na delu izvršitelj. Nobena izmed naštetih izvršilnih dejanj, delodajalca ne razbremeni odgovornosti. Delodajalec je dolžan izvrševati sklep neodvisno od drugih izvršilnih dejanj, vse do sklepa o ustavitvi postopka oziroma do prenehanja delovnega razmerja.

Ko delovno razmerje preneha

Redno mesečno poplačilo obveznosti iz naslova plače preneha, če delavec zaključi delovno razmerje. S prenehanjem delovnega razmerja pa dolžnikova obveznost ne ugasne, upnik bo znova upravičen do odtegljajev od plače, če se dolžnik ponovno zaposli, saj sklep o izvršbi učinkuje tudi proti novemu delodajalcu. Prav tako je upnik do poplačila upravičen, nad omejitvijo izvršbe iz 102. člena ZIZ, če se dolžnik upokoji, postane brezposeln in prejema nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje ali pa je na primer tekom delovnega razmerja na bolniški. Izvršba na plačo oziroma druge stalne prejemke se nadaljuje tudi, če dolžnik začne s postopkom osebnega stečaja, z razliko da se zaseg dolžnikovih prejemkov ne izvaja več le v skladu z določbami ZIZ, ampak tudi ob upoštevanju določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Če sredstva so, bo upnik (vsaj delno) poplačan

Kot navedeno ima delodajalec kar nekaj dodatnih obveznosti ob prejemu sklepa o izvršbi. O možnostih poplačila iz naslova plače pa je obveščen tudi upnik, kar pomeni, da v kolikor odziva delodajalca ni, mora postati aktiven upnik in glede morebitnih ovir pri izvrševanju sklepa povprašati sodišče.

Če upnik ugotovi, da obstajajo oziroma so obstajala rubljiva sredstva, a jih delodajalec ni odtegnil pri plači, lahko predlaga sodišču, da v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, da poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Delodajalec namreč odgovarja za opuščeno odtegnitev, kar omogoča dodano verjetnost (vsaj delnega) poplačila dolga.

Eva Langeršek, mag. prava

Meni