Novela ZIZ-L prinaša omejitve pri izvajanju javnih dražb za nepremičnine, katere predstavljajo dolžnikov dom. Zakon taksativno navaja še dodatni pogoj, in sicer, da je denarna terjatev v očitnem nesorazmerju z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine. V primerih, ko sta izpolnjena oba pogoja sme sodišče po uradni dolžnosti ali na podlagi mnenja Centra za socialno delo, izvršilni postopek odložiti za primeren čas. Slednji predstavlja pravni standard, katerega bo razložila sodna praksa. Slednja bo razlagala tudi pravni standard očitnega nesorazmerja med denarno terjatvijo in ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, saj trenutno ni znano ali nesorazmerje predstavlja 1% ali pa celo 20% vrednost denarne terjatve do ugotovljene vrednosti nepremičnine.

Dodatno zakon predvideva dolžnikovo pravico, da sodišču, v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe namesto izvršbe na nepremičnini. Sodišče bo dolžnikovemu ugovoru ugodilo, če bo izkazal, da bo s predlaganim izvršilnim sredstvom njegov dolg poplačan v roku enega leta. Na tem mestu naj opozorimo na dejstvo, da zoper sklep o odločitvi dolžnikovega predloga zakon ne dovoljuje pritožbe.

Vsekakor pa je bila ta ureditev nujna za zagotavljanje temeljnih pravnih načel, kar se je izkazalo tudi v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice Vaskršić proti Sloveniji (št. 31371/13), v kateri je sodišče ugotovilo kršitve temeljnih ustavnih pravic, Republika Slovenija pa z zakonodajo ni poskrbela za vzpostavitev pravičnega ravnotežja med cilji in ukrepi.

Aleksander Kumer, Odvetniška pisarna Gregorja Lepoše