Predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju (ziz-m)

prispevki

Na področju izvršilnega prava prihaja, predvsem zaradi vplivov sodb Evropskega sodišča in odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), do pogostih sprememb temeljnega zakonskega akta – Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V primeru izvršbe na stanovanjske nepremičnine, Predlog novele ZIZ-M sodnikom dodatno omogoča možnost iskanja pravičnega ravnovesja med interesi upnika in dolžnika. Predlog bi naj prinesel k še večji zaščiti najranljivejših skupin, med drugim pri zasegu doma in odvzemu otrok.

Ena izmed posebnosti predloga je tudi to, da se iz postopka izvršbe izloča hišne živali.

Predvsem zaradi vpliva sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Vaskrsić[1], je že novela ZIZ-L bistveno posegla v izvajanje postopka izvršbe na nepremičnine, ki predstavljajo dolžnikov dom. V javnosti je sodba ESČP v zadevi Vaskrsič požela tudi številne kritike. Kljub temu je zakonodajalec razmeroma hitro uzakonil smernice sodišča ESČP. Zakonodajalec je tako že v ZIZ-L sodnikom naložil nalogo, da v vsakem konkretnem primeru izvršbe na nepremičnine, ki predstavlja dolžnikov dom, presodijo ali je izvršba na nepremičnino sorazmerna z dolgom, ki ga ima upnik do dolžnika. Prav tako je zakonodajalec uvedel pomoč centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Naloga CSD v tem primeru je, da z izvajanjem socialno varstvenih storitev, namenjenih odpravljanju socialnih stisk in težav, pomaga dolžnikom, ki jim grozi odvzem nepremičnine, ki predstavlja njihov dom. Ena izmed pomembnejših novosti po ZIZ-L je uvedba spletnih dražb. Ureditev spletnih javnih dražb je v Evropi že kar v večini držav urejena, tako da je le to bilo potrebno vsekakor uzakoniti. Sicer je prišlo do različnih težav in zaostajanj pri implementaciji sistema spletnih javnih dražb, ampak je portal s 1.2.2021 le pričel z delovanjem. Namen spletnih javnih dražb je predvsem preprečiti morebitna dogovarjanja in izsiljevanja pred pričetkom fizičnih javnih dražb, posledično pa doseg višje cene nepremičnine v primeru prodaje v postopku izvršbe.

Ena izmed bistvenih novosti predloga novele ZIZ-M je uresničitev Odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16, z dne 11.7.2019, ki je razveljavilo drugi odstavek 71. člena ZIZ, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, pod predpostavko, da gre za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da zgoraj omenjeno določilo spodkopava namen odloga – to je omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih izjemnih primerih, ko bi invazivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala civilizacijskim vrednotam in spoštovanju človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka. Po mnenju sodišča določba ni razumna, saj ni stvarno povezana s predmetom urejanja. Zaključilo je, da je drugi odstavek 71. člena ZIZ v delu, v katerem odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kolikor se nanaša na izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, v neskladju

[1] glej SAGADIN, Aljaž, 2018, Položaj dolžnika v izvršilnem postopku v luči primera Vaskrsić proti Sloveniji [na spletu]. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. [Dostopano 14 februar 2021]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=70740

s pravico do telesne celovitosti iz 35. člena Ustave RS. [2] Tako je zakonodajalec v predlogu ZIZ-M drugi odstavek 71. člena spremenil na način, da se sedaj glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer:

  1. v primeru izvršbe na dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali
  2. v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, in bi nadaljevanje izvršbe v bistveno večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, ali
  3. kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali
  4. iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik.«.[3]

Kot je vidno iz zgoraj omenjenega predloga za spremembo, je zakonodajalec v 4. točki drugega odstavka 71. člena sodišču dopustil možnost, da samo presoja ali gre za upravičen razlog, ki bi dolžniku omogočal odlog izvršbe. Zakonodajalec je torej, kot je že glede odloga izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom, to bilo storjeno v noveli ZIZ-L, diskrecijo glede odločanja o smiselnosti nadaljevanja izvršilnega postopka oziroma odloga le tega, prevalil na sodišče. Sodnik mora torej v vsaki zadevi, pri kateri pride do mejne situacije, sam poiskati pravo ravnotežje med interesi upnika in dolžnika. Tukaj lahko vsekakor pride do kreiranja različne sodne prakse glede na podobne situacije. Slednje pa lahko povzroči še večjo uporabo pravnih sredstev v izvršilnih postopkih in posledično še dodatne težave pri učinkovitosti izvršilnih postopkov. Iz navedenega bi se prav tako lahko sklepalo, da zakonodajalec pri težnji k pomoči socialno ogroženim posameznikom v postopkih izvršbe na nepremičnine, postopa prenagljeno, kar lahko pripelje do nasprotnih učinkov. Predvsem pa je potrebno pri postopanju v postopku upoštevati tudi okoliščine upnika. Tudi pri upniku so lahko okoliščine takšne, da bi odlog izvršbe le tega spravil v težak premoženjski položaj. Nekateri upniki že tako ali tako, še posebej v trenutnih izrednih razmerah, hodijo po robu in iz meseca v mesec poskušajo pokrivati tekoče obveznosti, ter čakajo na to, da se bodo njihove terjatve poplačale, kljub temu, da so že uporabili vse potrebne pravne možnosti za realizacijo le teh. To lahko zaradi morebitnih neupravičenih odlogov privede do kršenja pravice upnika do sodnega varstva, ki je pri nas urejena v 23. členu URS. Učinkovitost izvršilnega postopka in s tem poplačilo upnikove terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, je namreč neločljiv element pravice

[2]  Povzeto po: https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-171-16-up-793-16-z-dne-11-7-2019/, z dne 14.2.2021.

[3] Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 23.12.2020 [Vlada Republike Slovenije], dostopen na https://www.iusinfo.si/zakonodaja/EVIS101V202020300001?utm_medium=email&utm_source=newsletter_497&utm_campaign=ius_tednik.

do sodnega varstva.[4] Odlog izvršilnega postopka na nepremičnine in s tem neupravičen zamik poplačila obveznosti bi tako lahko v določenih primerih posegal v pravice upnikov, ki so jim priznane s 23. členom URS.

Z novelo ZIZ-M se bo prav tako uredila možnost odloga v postopkih izvršitve odločbe o varstvu in vzgoji otroka v izjemnih primerih. Pri presoji razlogov za odlog izvršbe niso pomembne okoliščine iz 71. člena ZIZ (merilo škode), temveč izključno to ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih takojšnja izvršba ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka. Po predlagani ureditvi lahko odlog predlaga strokovno usposobljeni delavec, ki ga določi sodišče, center za socialno delo ali oseba proti kateri se opravlja izvršba. Odlog ne sme trajati več kot šest mesecev, lahko pa se določi tudi večkrat. Poleg tega je predlagano še to, da ima sodišče večja pooblastila pri določanju izvršiteljev, saj praviloma razpolaga z več podatki o izkušenih in usposobljenih izvršiteljih, kot pa upniki.[5] Vsi ti predlogi so pripravljeni v duhu varstva koristi otrok in težnje po čim manjši psihični obremenitvi otroka v primeru izvršilnega postopka.

V predlogu novele ZIZ-M zakonodajalec razširja dostop dolžnika do Vrhovnega sodišča RS. Predlaga sistemsko ureditev, po kateri bi bila revizija dopuščena zoper vse sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno končan postopek dovolitve izvršbe, in sicer pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku[6]. Dolžnik lahko izposluje odlog izvršbe šele, ko vloži revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče RS na njegov predlog dopustilo. S tem se bodo po mnenju zakonodajalca zmanjšale zlorabe in nepotrebna podaljšanja oziroma zavlačevanja izvršilnega postopka.

ZIZ-M posega tudi v predlog spremembe glede izvršbe na hišne živali. Ker so po dosedanji ureditvi nekateri predmeti posebne vrednosti za dolžnika že izvzeti iz izvršbe (medalje, odličja in priznanja, poročni prstan, rokopisi, fotografije družinskih članov,…), se po predlogu novele ZIZ-M upošteva tudi vidik posebne vrednosti hišnih živali, ki jih dolžniki pogosto štejejo za družinske člane. Tako se z dopolnitvijo 79. člena ZIZ, hišne živali izvzemajo iz izvršbe. Predlagana ureditev je primerljiva z ureditvijo Nemčije in Avstrije.

[4] https://e-kurs.si/komentar/pravica-do-izvrsbe-kot-del-pravice-do-ucinkovitega-sodnega-varstva/, z dne 15.2.2021.

[5] Povzeto po Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 23.12.2020 [Vlada Republike Slovenije], dostopen na https://www.iusinfo.si/zakonodaja/EVIS101V202020300001?utm_medium=email&utm_source=newsletter_497&utm_campaign=ius_tednik.

[6] Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 121/08 – skl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 76/12 – popr., 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 6/14, 10/14 – odl. US, 48/14, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 32/18, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US).

 

Aljaž Sagadin, mag. prav.

Meni