Blog

Pravnomočen sklep o izvršbi

prispevki

Pravnomočnost je pravni institut, ki utrjuje in daje pravno varnost. Njegov učinek se kaže v tem, da izdane sodne odločbe, tj. sklep o izvršbi, ni mogoče razveljaviti oziroma odpraviti, razen v izjemnih, zakonsko določenih primerih.

V kolikor ima upnik odprte obveznosti, ki mu jih dolžnik ni poravnal v postavljenem roku, le-te zapadejo, kar pomeni, da jih lahko upnik sodno izterja. To stori tako, da na sodišče poda predlog za izvršbo, na podlagi katerega je nato izdan sklep o izvršbi. Ko je sklep o izvršbi vročen dolžniku, začne teči 8 dnevni rok, v katerem lahko dolžnik ali prostovoljno izpolni terjatev ali vloži pravno sredstvo, tj. ugovor zoper sklep o izvršbi. V kolikor pa dolžnik v tem roku niti ne poplača terjatve niti ne vloži pravnega sredstva, sklep o izvršbi postane pravnomočen in izvršljiv. Tako nastopi trenutek, ko zoper pravnomočen sklep o izvršbi ni več možno vlagati rednih pravnih sredstev.

Katera izvršilna sredstva predlagati?

Ko poteče 8 dnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, dolžnik pa ni poplačal terjatve ali podal ugovora zoper sklep, sodišče po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o premoženjskem stanju dolžnika v okviru predlaganih izvršilnih sredstev upnika. Iz prakse to pomeni, da v kolikor je upnik za poplačilo svoje terjatve v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na plačo in/ali izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, sodišče opravi poizvedbo o tem, kje je dolžnik zaposlen ter pri katerih bankah ima odprte transakcijske račune. Če na podlagi teh poizvedb sodišče ugotovi, da je dolžnik zaposlen ter ima odprt transakcijski račun, posreduje pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi v izvrševanje dolžnikovim dolžnikom, torej bankam, delodajalcu ipd.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da upnik ni omejen na število predlaganih izvršilnih sredstev, vendar je smotrno, da predlaga tiste, za katere misli oziroma ve, da bo na njihovi podlagi prišel do poplačila svoje terjatve. V kolikor se tekom izvršilnega postopka izkaže, da upnik ne bo prišel do poplačila na podlagi predlaganih izvršilnih sredstev, lahko upnik predlaga nova izvršilna sredstva, v kolikor izve za novo premoženje dolžnika.

Pravnomočen sklep o izvršbi predstavlja precejšnjo garancijo za poplačilo terjatev

Poleg prisilne izpolnitve dolžnikove obveznosti, s pravnomočnim sklepom o izvršbi upnik razpolaga tudi s pravnomočnim izvršilnim naslovom, ki po zakonu zastarajo v desetih letih. To pomeni, da kadar upnik s predlagano izvršbo prvotno ne uspe zaradi slabega premoženjskega stanja dolžnika, saj bodisi ni bil zaposlen bodisi ni imel odprtih bančnih računov, oziroma ni bilo drugih sredstev za izvršbo, lahko v roku desetih let po ustavitvi prvotne izvršbe, v kolikor v tem času še terjatev ni bila poravnana, upnik ponovno vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – tj. pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi, v kolikor v kasnejšem obdobju ugotovi, da se je premoženjsko stanje dolžnika izboljšalo ter s tem nastanejo boljši pogoji za poplačilo svoje terjatve.

Pravnomočen sklep o izvršbi predstavlja torej za upnika kar veliko garancijo za poplačilo svoje terjatve. Omogoča prisilno izpolnitev obveznosti, v kolikor je dolžnik ne želi sam poravnati, prav tako pa upnik s pravnomočnim sklepom o izvršbi na nek način zavaruje svojo terjatev pred samim zastaranjem.

Dolžnik ima možnost ugovora zoper sklep o izvršbi

V kolikor dolžnik, po prejemu sklepa o izvršbi, dolga ne pripoznava oziroma ne ve, na kakšnem temelju je bil le-ta izdan, ima v določenem roku možnost vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, o katerem odloča pristojno okrajno sodišče.

Po vložitvi upnikovega predloga za izvršbo, krajevno pristojno okrajno sodišče na njegovi podlagi izda sklep o izvršbi, ki ga nato vroči dolžniku. Z vročitvijo sklepa o izvršbi se dolžnik seznani z izvršbo. V primeru, da se dolžnik s predlagano izvršbo ne strinja oziroma je ne priznava, v večini primerov tudi ne ve, zakaj se gre, kaj je dolžan, lahko v roku 8 dneh na pristojno sodišče vloži ugovor zoper sklep o izvršbi. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju zakon) navaja, da lahko dolžnik sklep o izvršbi, s katerim je bilo ugodeno predlogu upnika, izpodbija le z ugovorom zoper sklep o izvršbi, kar pomeni, da ugovor v tem delu postopka nastopa kot edino dolžnikovo pravno sredstvo.

Obrazložen in neobrazložen ugovor

Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik v njem navesti vsa dejstva in predložiti vsa dokazila, na podlagi katerih utemeljuje svoj ugovor. Prav tako mora biti v roku, 8 dneh, poravnana sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki jo seveda poravna vlagatelj ugovora, torej dolžnik. V kolikor ugovor ni obrazložen, ga sodišče zavrne kot neutemeljenega oziroma v primeru neplačila sodne takse za ugovor ga šteje kot umaknjenega. O tem sodišče izda sklep o ugovoru, zoper katerega pa lahko dolžnik vloži pritožbo v roku, ki ga nareka pravni pouk, v večini primerov v roku 8 dneh.

V primeru, da pa je za ugovor poravnana sodna taksa, prav tako pa je tudi utemeljen, sodišče ugovor dolžnika posreduje v odgovor upniku, ki se lahko v roku 8 dneh izjasni o ugovornih navedbah dolžnika. Če upnik ne poda odgovora na ugovor, sodišče vzame dolžnikove navedbe kot resnične in izda sklep o ugovoru na podlagi njegovih trditev in dokazov. V nasprotnem primeru, da upnik s svojimi trditvami in dokazi v odgovoru nasprotuje navedbam dolžnika, sodišče na podlagi trditev in dokazov odloči s sklepom o ugovoru.

Iz prakse je razvidno, da je veliko ugovorov zoper sklep o izvršbi podanih iz razloga zavlačevanja postopka in takšni ugovori so v večini primerov zavrženi kot neutemeljeni. Ne smemo pa izključiti možnosti, da dolžnik uspe s svojim ugovorom v takšni meri, da sodišče s sklepom razveljavi sklep o izvršbi ter napoti obe stranki v pravdo, kjer bo pristojno sodišče v pravdnem postopku odločalo o zahtevku in stroških postopka.

Sandi Žvajkar

Meni