Blog

Postopki sodne izterjave v Avstriji

prispevki

V Avstriji se lahko predlog izvršbe vloži elektronsko, tako kot je to mogoče tudi v Sloveniji. Razlika je v tem, da je v Avstriji za pridobitev sklepa o izvršbi  za nižje zneske (do 30.000 €) predhodno potrebno izvesti še en postopek – in sicer je potrebno najprej vložiti predlog za izdajo plačilnega naloga. V predlogu se sklicuje na obstoj terjatve, vendar v tej fazi še ni treba predložiti nikakršnih dokazil. Na tako izdani sklep o izdaji plačilnega naloga ima dolžnik možnost ugovarjati:

  • Če dolžnik ne ugovarja v predpisanem roku, postane sklep o izdaji plačilnega naloga pravnomočen. Na podlagi tako izdanega pravnomočnega plačilnega naloga, je nato mogoče vložiti predlog za izvršbo, da steče sam postopek neposredne izvršbe.
  • Če dolžnik ugovarja, se postopek nadaljuje v tako imenovanem »klasičnem« pravdnem postopku.

Nekoliko drugačen postopek velja za terjatve nad 30.000 €. V tem primeru mora upnik za izterjavo vložiti tožbo in v primeru izdaje pravnomočne sodne odločbe, bo šele nato lahko začel postopek izvršbe z vložitvijo predloga za izvršbo.

Za razliko s Slovenijo, je potrebno v Avstriji za postopek izvršbe v vsakem primeru predhodno izpeljati še en sodni postopek, kar pomeni tudi dodatne stroške (plačilo dveh sodnih taks). V sodnih postopkih v zvezi s terjatvami nad 30.000 evrov je obvezno zastopanje po odvetniku.

Sodne takse in odvetniški stroški so odvisni od višine terjatve.

Po odobritvi izvršbe postopek poteka po uradni dolžnosti. Izvršilni postopek vodi sodnik (prisilna prodaja nepremičnine) ali sodni uradnik (izvršba na premičnine ali izvršba na terjatve). Sodni uradnik (Rechtspfleger) je posebej usposobljen član sodnega osebja. O dokončnih ukrepih odločijo sodni izvršitelji, ki so v Avstriji del sodnega osebja in ne delujejo niti kot samozaposleni posamezniki niti kot predstavniki ali zastopniki upnika, ki predlaga izvršbo. Večinoma delujejo samostojno, dokler ni uspeh ali neuspeh izvršilnega postopka dokončno potrjen.

Če je terjatev upnika v celoti priznana, mu je dolžnik dolžan v celoti povrniti priznane sodne stroške (sodne takse, odvetniške storite, kot so opredeljene v odvetniški tarifi).