V članku se bomo opredelili do vprašanj, povezanih z opravljanjem izvršilnih postopkov na regres delavca-dolžnika.

Odgovor na to najdemo v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, natančneje v  102. členu, ki določa, da je mogoča izvršba na vse dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z Zakonom o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Pri tem pa velja omejitev, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76% minimalne plače. Zakon o dohodnini v 37. členu določa, da se kot dohodek iz delovnega razmerja šteje zlasti plača, nadomestilo plače, povračilo stroškov v zvezi z delom ter regres za letni dopust. V skladu z Zakonom o minimalni plači, znaša minimalna plača od 1.1.2020 do 31.12.2020 940,58 EUR bruto.

V sled vsemu navedenemu ter z upoštevanjem omejitve Zakona o izvršbi in zavarovanju glede rubljivih prejemkov na 76% bruto minimalne plače, lahko podamo zaključek, da znaša minimalni prejem delavca-dolžnika 714,84 EUR (bruto). V kolikor delavec-dolžnik prejema višje prejemke od 714,84 EUR (bruto), so le-ti v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju, rubljivi v celoti. Enako velja za letni regres, saj se v skladu z Zakonom o dohodnini šteje kot dohodek iz delovnega razmerja, ter je zato v celoti rubljiv, v kolikor mesečni skupni prejemek delavca-dolžnik presega 714,84 EUR.

Navedena minimalna varovana zneska, na katera z izvršbo ni moč poseči, veljata za vse dolžnike, ki ne preživljajo nobenega družinskega člana. Če dolžnik preživlja družinskega člana, se namreč ta znesek zviša še za znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik. Za dodelitev socialnih pomoči za tovrstne primere pa veljajo merila,  ki jih določa Zakon o  socialno varstvenih prejemkih.