V kolikor imate dolžnika v Italiji, obstaja velika verjetnost, da poslujete z družinskim podjetjem. Večina podjetij v Italiji je družinskih, ki obstajajo generacije. Zato je vzdrževanje in ohranjanje dobrih poslovnih odnosov zelo pomembno. Pogosto podjetja v Italiji poslujejo z dolgimi plačilnimi roki v primerjavi s podjetji v drugih evropskih državah. Ker je italijanski sodni sistem naravnan k zaščiti dolžnika, boste, kot upnik, morali vložiti veliko truda za poplačilo neplačane terjatve.
Nasveti, če vam italijanska stranka ne plača
- Takoj pošljite opomnik za plačilo,
- Določite rok poplačila med 3 in 7 dnevi,
- Jasno opredelite terjatev,
- Napišite, da boste v primeru neplačila terjatve, primer predali v izvršitev na stroške italijanskega dolžnika.
Odredba za poplačilo (“Ingiunzione di pagamento”)
V Italiji postopek izterjave poteka med upnikom in sodiščem. Ta postopek upnikom omogoča, v kolikor je posel ustrezno dokumentiran, da od sodišča zahteva odločitev, ki je začasno izvršljiva. Dolžnik se lahko pritoži v roku 40 dni od vročitve plačilnega naloga. Če se dolžnik odloči braniti, se začne pravdni postopek. V kolikor pritožbe ni, lahko sodnik na zahtevo tožeče stranke že na prvem naroku izreče plačilni nalog za začasno izvršljivega in izvršba se lahko prične.[1]
Splošni civilni postopki (“Processo ordinario di cognizione”)
V kolikor se dolžnik odloči braniti proti odredbi za plačilo ali pa obstaja spor glede terjatve, se začne splošni civilni postopek. V tem primeru mora biti tožba upravičena in utemeljena. Po besedah dr. Rada Raceta, ki pravi «kadar terjatev ni dovolj dokumentirana, je treba začeti navadno tožbo. Na prvem naroku sodnik določi rok za predložitev pripravljalnih vlog. Na drugem naroku sodnik izda sklep o relevantnosti dokaznih zahtevkov strank in določi narok za zaslišanje prič, za imenovanje sodnega izvedenca itn. Ko se del procesa, ki je namenjen pridobivanju dokazov, konča, sodnik določi nov narok za določitev sklepnih zahtevkov strank, hkrati tudi 60-dnevni rok za predložitev sklepnih vlog in 20-dnevni rok za odgovor na sklepno vlogo nasprotne stranke. V italijanskem civilnem procesu ni glavne obravnave in proces v glavnem poteka pisno. V primeru, da je zadeva nujna in za to obstajajo tudi zakonski predlogi, je možno v skladu z italijanskim procesnim pravom pridobiti začasno odredbo. Zoper to je možna pritožba v roku petnajstih dni. Sodni senat, ki odloča o pritožbi, lahko le-to zavrne in s tem začasno odredbo potrdi, lahko pa pritožbo sprejme in začasno odredbo zavrne ali pa spremeni. V roku 60 dni je potrebno nato začeti meritorno tožbo«[2].
Evropski nalog za plačilo
V primeru, ko terjatev med dvema strankama, s sedežem v državah članicah EU (razen Danske) ni sporna, je možno izvršiti Evropski nalog za plačilo. Odvetnik, ki se ukvarja s primerom, lahko oceni, ali je takšna rešitev primerna za specifičen primer.
V postopku z Evropskim nalogom za plačilo upnik ponavadi izpolni standardiziran obrazec in ga vloži na sodišče, ki izda Evropski nalog za plačilo. Dolžnik ima 30 dni časa, da se odzove, v kolikor nasprotuje zahtevku. Če se ta ne odzove, postane nalog izvršljiv v katerikoli državi članici EU (razen Danske). Evropski nalog za plačilo ni primeren v sporu, ko obstoj terjatve ni nedvomno dokazan. Prednost tega postopka sta hitrost in nizki stroški pri čemer nekatere države članice sploh ne zahtevajo plačila sodne takse. Slabost pa se odraža v tem, ker se v primeru spora prične s splošnim civilnim postopkom.[3]
Ko je izvršilni naslov pridobljen, se lahko prične postopek izvršbe. Italijanski procesni zakonik predvideva izvršbo na premičninah ali na nepremičnini, ki je last dolžnika. Najbolj hitra in praktična je izvršba pri tretjih osebah, na primer bankah.
[1] https://www.bierensgroup.com/si/izterjava-v-italiji/
[2] http://www.ozs.si/obrtnik/Aktualna%C5%A1tevilka/Pravninasvet/Podrobnost%C4%8Dlanka/tabid/957/ArticleId/1062/Default.aspx
[3] http://www.ozs.si/obrtnik/Aktualna%C5%A1tevilka/Pravninasvet/Podrobnost%C4%8Dlanka/tabid/957/ArticleId/1062/Default.aspx