Namen izvršilnega postopka je, da se doseže čim hitrejše poplačilo upnikove terjatve. V kolikor do poplačila obveznosti ne pride prostovoljno v za to predvidenem roku, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila. Glede na to, da je prav nepremičnina pogosto edino vrednejše premoženje dolžnika, ne preseneča dejstvo, da je izvršba na nepremičnine eno izmed učinkovitejših vrst izvršbe.[1] Vodilni način prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku ostaja javna dražba.[2] Kljub številnim spremembam zakonske ureditve tega instituta, je postopek izvedbe javne dražbe zmeraj ostal predmet številnih kritik in konkretnih predlogov za izboljšave tekom preteklih nekaj let.
V skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)[3] je pred uveljavitvijo novele ZIZ-L bilo mogoče premičnine in nepremičnine prodajati zgolj na (neelektronski) javni dražbi, ki se je v praksi srečevala z mnogimi nevšečnostmi in pomanjkljivostmi. V mesecu marcu 2018 pa se je z novelo ZIZ-L sprejela ena izmed dolgo pričakovanih novosti izvršilnega postopka – uvedba elektronskih javnih dražb (glej 93. člen in 188.a člen ZIZ). Dejansko izvajanje javne dražbe preko spleta pa je bilo odloženo do trenutka zagotovitve ustreznih tehničnih pogojev. Razlog je bil, da se tekom zakonodajnega postopka niso izvedli ustrezni postopki za zagotovitev tehničnih pogojev, ki so potrebni, da se lahko vpelje nov način prodaje tudi v praksi. [4]
Z odredbo z dne 28. 1. 2021, ki je pričela veljati 1. 2. 2021, je Ministrstvo za pravosodje naznanilo izpolnitev tehničnih pogojev za uporabo spletnega iskalnika prodaj in izvajanje spletnih javnih dražb nepremičnin v izvršilnih postopkih.[5] S tem se je Slovenija pridružila številnim drugim evropskim državam, ki omogočajo spletno javno dražbo v izvršilnih postopkih – med drugim so to Avstrija, Nemčija, Madžarska, Italija, Portugalska, Španija itd. V skladu z navedenimi spremembami zakonodaje in z izpolnitvijo tehničnih pogojev se bodo sodne dražbe v izvršilnem postopku lahko odslej izvajale preko spleta in ne zgolj osebno na kraju dražbe.
Izvedba sodne dražbe, brez fizične prisotnosti, prinaša številne pozitivne učinke tako za upnika kot tudi dolžnika v izvršilnem postopku in nenazadnje tudi za dražitelje. Dosedanji sistem (neelektronskih) javnih dražb ni zagotavljal doseganja najvišje cene, hkrati pa je bil pogosto predmet zlorab. Če izhajamo iz cilja javne dražbe, torej doseganje čim višje cene predmeta dražbe, je nujno potrebno omogočiti čim večjemu številu potencialnih kupcev, da se seznanijo z vsemi potrebnimi informacijami o prodajani nepremičnini in zagotoviti enostavnejši ter dostopnejši način za izvedbo same javne dražbe. To doslej z objavo na oglasni deski sodišča, ki je dostopna zgolj fizično, ali z objavo na spletni strani sodišča (in glede na to, da je okrajnih sodišč kar 44), ni bilo omogočeno.[6] Nadalje, javne dražbe nepremičnin so s takšnim načinom izvajanja pogosto predmet zlorab, saj se pred vrati sodne dvorane tik pred javno dražbo nekateri dražitelji med seboj “dogovorijo”, kdo izmed njih bo kupil nepremičnino, ki je predmet dražbe ter koliko bo plačal ostalim dražiteljem, da ponudb ne višajo. Prav tako so pogoste grožnje in izsiljevanje s strani nekaterih dražiteljev, kar ostale potencialne kupce odvrača od sodelovanja in morebitnega nakupa na dražbi. Vse to pa preprečuje prodajo nepremičnine na javni dražbi za najvišjo možno ceno, kar pa je gotovo močan skupni interes tako upnika kot tudi dolžnika.[7] Iz tega lahko sklepamo, da se namen javne dražbe na ta način ni dosegal in da je bila prenova in informacijska posodobitev tega področja več kot na mestu.
Portal e-dražbe je spletna stran,[8] na kateri so objavljeni predmeti prodaje in na kateri se izvajajo spletne javne dražbe. V skladu s 3. členom Pravilnika o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (v nadaljevanju: Pravilnik) portal upravlja in vzdržuje Vrhovno sodišče Republike Slovenije.[9] Pravilnik, ki je pričel veljati 7. 1. 2021 ureja način objave prodaj v spletnem iskalniku v izvršilnih postopkih ter podrobnejša pravila v zvezi s spletno javno dražbo v izvršilnih postopkih z namenom zagotovitve pregledne in uspešne prodaje ter iskanja predmetov prodaje na način, da lahko zainteresirani kupci na portalu e-dražbe na enem mestu dostopajo do podatkov in slikovnega materiala o predmetih prodaje ter podatkov o prodajah in se prijavijo na spletno javno dražbo (1. člen Pravilnika). Na portalu je lahko predmet prodaje nepremičnina, premičnina ali premoženjska pravica, ki se prodaja v izvršilnem postopku, urednik objave pa je sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, ali izvršitelj, ki je opravil rubež predmeta prodaje (2. člen Pravilnika). Z vzpostavitvijo spletnega iskalnika (portal e-dražba) bodo odslej vse aktualne dražbe slovenskih sodišč objavljene na enem, varnostno podprtem spletnem mestu.
Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič poudarja: »Projekt spletnih dražb uvajamo ne samo z namenom, da zaščitimo dražitelje, ampak tudi upnike in dolžnike.« Po navedbah ministrstva za pravosodje bo s tem širšemu krogu zainteresiranih kupcev omogočen enostaven, hiter in brezplačen dostop do podatkov o predmetih prodaje. Glede na to, da prijava poteka preko sistema SI-PASS pa je zagotovljena tudi lokacijska neodvisnost in anonimno elektronsko draženje.[10] Uporaba portala e-dražbe bo poenostavila sodelovanje na spletnih javnih dražbah ter v večji meri preprečila opisana dogovarjanja in izsiljevanja med posameznimi dražitelji. Še pomembnejši vidik pa je, da se bo potencialnim dražiteljem s tem omogočil lažji dostop do javne dražbe. S povečanim krogom morebitnih kupcev pa se poveča tudi konkurenca, ki na koncu rezultira v višji kupnini (dražje prodani nepremičnini). Višje dosežena cena pa je, kot že povedano, v interesu tako upnika kot tudi dolžnika, saj omogoča, da bo v celoti (ali v največji meri) poplačana terjatev upnika in na drugi strani poplačan (ali zmanjšan) dolg dolžnika.[11]
V začetku marca 2021 se je preizkusila funkcionalnost spletnega iskalnika tudi v praksi. Pri prvi uspešni spletni javni dražbi, na kateri je sodelovalo več dražiteljev in je bila več kot uspešno zaključena, je poleg odvetniške pisarne Lepoša & odvetniki d.o.o. sodelovala tudi ekipa Prohit d.o.o.. Stanovanje z izklicno ceno 39.256,70 eurov se je prodalo za 77.000 evrov. Spodbuden pa je tudi podatek, da je v naslednjih treh mesecih razpisanih približno 300 spletnih dražb.[12]
Nenazadnje, portal e-dražbe predstavlja dobro alternativo dosedanjemu sistemu še posebej v obstoječih epidemioloških razmerah, saj omogoča brezkontaktno, varno ter uspešnejše draženje iz domačega naslonjača. Nadalje, portal deluje na vseh računalniških platformah in vseh mobilnih napravah. Dostop pa je omogočen tudi uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti (npr. slepim in slabovidnim). S tem je, lahko zaključimo, namen javne dražbe, doseganje čim večjega števila potencialnih kupcev in čim višje cene predmeta dražbe, dosežen.
[1] Gril, T. 2019. Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Meriboru, Pravna fakulteta, str. 4.
[2] Insolv-info. 2014. Pospešitev in hitrejši zaključek izvršilnih postopkov. [Online] (17. 7. 2014) Dostopno na: https://www.insolvinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/121930 [13. 4. 2021].
[3] Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B in 36/21.
[4] Gril, T. 2019. Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Meriboru, Pravna fakulteta, str. 50-51.
[5] Odredba o izpolnitvi tehničnih pogojev za uporabo spletnega iskalnika prodaj in izvajanje spletnih javnih dražb nepremičnin v izvršilnih postopkih (Uradni list RS, št. 13/21).
[6] Šuc, M. 2016. Javna dražba v luči tehnološkega napredka in izboljšanja stanja gospodarstva. Pravna praksa, št. 28, str. 9-12.
[7] Ekart, A., Rijavec, V. 2019. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ): z novelo ZIZ-L: razširjena uvodna pojasnila s podrobnim prikazom evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov. Ljubljana: Lexpera, GV založba, str. 165-166.
[8] Do spletnih sodnih dražb lahko dostopamo na spletni povezavi: https://sodnedrazbe.si/.
[9] Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (Pravilnik), Uradni list RS, št. 195/20.
[10] Podrobnejši način prijave zainteresiranega kupca na spletno javno dražbo preko portala e-dražbe ureja 8. člen Pravilnika o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih.
[11] Ministrstvo za pravosodje. 2021. E-dražbe in prenova elektronskega poslovanja v civilnih postopkih. [Online] (2. 2. 2021) Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2021-02-02-e-drazbe-in-prenova-elektronskega-poslovanja-v-civilnih-postopkih/ [11. 4. 2021].
[12] 24 ur.com. 2021. Na prvi sodni e-dražbi prodali stanovanje za 77.000 evrov. [Online] (9.3. 20201) Dostopno na: https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-prvi-sodni-e-drazbi-prodali-stanovanje-za-77000-evrov.html?fbclid=IwAR2xqmDF5liqC04GBvWvEOE2T-f3QeQchaMjDOjvUNIdrrmErCaS4TmNVT8 [12. 4. 2021].
Iza Beširević