Skladno s 4. členom Zakona o delovnih razmerjih je delovno razmerje dejansko razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Navedeno določilo zveni precej preprosto, vendar je dejansko izvrševanje delovnega razmerja predvsem iz vidika delodajalca, ki v tem razmerju šteje za močnejšo stranko v razmerju do delavca, ki je šibkejša stranka, lahko precej zahtevno, še posebej, da se delovni proces dejansko prilagodi veljavnim predpisom.
Cilj vsakega delodajalca je, da znotraj svojega podjetja ustvari kadrovsko učinkovito organizacijo, katere del so zaposleni, ki znajo soustvarjati trdno zaposlitveno strukturo ter jih odlikuje medsebojno zaupanje ter sodelovanje in delovni elan. Vendar se delodajalec kljub jasnemu cilju doseči opisano organizacijo dela večkrat sooči s situacijo, ko iz delovnopravnega vidika dobre kadrovske organiziranosti sam s svojim znanjem ne zmore vzpostaviti ali pa že vzpostavljena dobra kadrovska razporeditev popusti. V tistem trenutku delodajalec potrebuje hitro in učinkovito rešitev.
V iskanju učinkovite delovnopravne kadrovske organizacije v prvi vrsti naletimo na sistematično podprtost kadrovske strukture z ustreznimi notranjimi akti pri delodajalcu ter ne nazadnje tudi z urejenimi pogodbami o zaposlitvi z zaposlenimi, ki na eni strani zagotavljajo varnost delavcu in s tem njegovo zadovoljstvo (kar nedvomno pripomore tudi k njegovi delovni učinkovitosti), po drugi strani pa ustrezen sistem nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, kar delodajalcu brez dvoma pomaga pri organizaciji dela ter morebitnih nadaljnjih postopkih. Tovrstne organizacije z notranjimi akti ter ustreznimi pogodbami o zaposlitvi pa ni lahko vzpostaviti, slednje še posebej ob nenehnih spremembah zakonodaje, vedno novih zahtevah s strani pristojnih organov ter ne nazadnje tudi precej visokimi globami, ki jih Zakon o delovnih razmerjih ter druga veljavna zakonodaja predpisuje za morebitne kršitve s strani delodajalca. Temeljna dolžnost delodajalca, ki mu sicer v razmerju do delavcev zagotavlja tudi prednost, je tako predvsem ustrezna pogodba o zaposlitvi ter trdna struktura notranjih aktov, ki obsegajo različne interne pravilnike (npr. o organizaciji in sistemizaciji, o izrabi delovnega časa, o dopustih, nadalje tudi o prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, o ugotavljanju prisotnosti alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc in podobno) ter interne sklepe (npr. o višini regresa, planu kadrov ipd.).
Nemalokrat pa se pri delodajalcu kljub učinkoviti delovnopravni organiziranosti pojavijo situacije ali nastanejo zapleti, zaradi katerih je potreben strokovni pregled zakonodaje ter že obstoječih aktov delodajalca. Takšni primeri so npr. kršitve delavcev in posledično postopki odpovedi in disciplinski postopki, postopki spremljanja poskusnega dela, inšpekcijski nadzori in podobni. Zakon o delovnih razmerjih, ki je pri nas temeljni predpis s področja delovnega prava, je nemalokrat precej pavšalen v svojih določilih, zaradi česar se je večkrat potrebno posvetiti kolektivnim pogodbam, sodni praksi ali dejansko črpati iz preteklih izkušenj. Tako je lahko samo prednost vsakega delodajalca, da ima ustrezno strokovno podporo pri zunanjih strokovnjakih, ki mu lahko nudijo učinkovito vodenje postopkov odpovedi ter disciplinskih postopkov z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, vključno s pripravo ključnih dokumentov v teh postopkih, nadalje spremljanje delavcev in delovnega procesa tekom delovnega razmerja, vključno s postopki spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela in svetovanjem pri inšpekcijskih nadzorih, ter nenazadnje tudi ažurno svetovanje s področja delovnega prava.
Ob upoštevanju navedenega je mogoče ugotoviti, da obstaja pri večini delodajalcev stalna potreba po storitvi delovnopravnega svetovanja, ki vključuje tako pripravo in pregled notranjih aktov delodajalca ter pogodb s področja delovnega prava, kot tudi svetovanje v primeru situacij, ko je potrebno ravnanjem zaposlenih posvetiti posebno pozornost in ta ravnanja presojati v luči veljavne zakonodaje ter ne nazadnje tudi notranjih aktov in postopkov pri delodajalcu. Da je navedeno zelo pomembno, izhaja tudi iz dejstva, da se globe za ravnanje v nasprotju z določili Zakona o delovnih razmerjih (odvisno od števila zaposlenih) gibljejo vse od 150 do 4.000 evrov, kar je lahko za delodajalca, ki nima urejenih notranjih aktov, pogodb o zaposlitvi ter delovnopravnih postopkov, precej obremenjujoče.
V kolikor se zavedate svoje odgovornosti in želite ustrezno delovnopravno organiziranost znotraj svojega podjetja, smo vam na voljo s svojimi storitvami, ki vključujejo strokoven, profesionalen in hiter odziv na katero koli izmed predhodno opisanih situacij. Vsebinsko obsežne storitve s področja delovnopravnega svetovanja lahko brez dvoma izboljšajo vašo notranjo kadrovsko organiziranost ter pripomorejo k učinkovitemu in hitremu razreševanju izrednih dogodkov znotraj organizacije, hkrati pa pripomorejo k trdni zaposlitveni strukturi.
Za dodatne informacije smo dosegljivi na: delovno.pravo@prohit.si.